Na motor le, če je to nujno potrebno

Z lepšimi, vse toplejšimi dnevi in pomladjo so se na ceste vrnili tudi motoristi, ki bodo vse do jeseni pogosti udeleženci v cestnem prometu. Zato je na cestah potrebna še dodatna pazljivost in spremljanje prometa, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni in se nam lahko v ogledalih hitro "izmuznejo". Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 metrov. 

Kljub lepemu vremenu in vabljivim ter praznim cestam morajo motoristi in mopedisti še dodatno poskrbeti za svojo varnost in uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, oziroma upoštevati omejitev hitrosti. Pri tem naj ti nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči. Posebna previdnost je nujna tudi zato, ker je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik z voziščem, vozišča pa so še polna udarnih jam in peska od zime, pa tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade. 

Hkrati vsem motoristom priporočamo, da so, v kolikor se morajo odpraviti na pot, še posebej previdni in če se le da, da so na motorju sami. 

V agenciji poudarjajo: »Motoristi naj ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj bodo še dodatno strpni, preudarni in previdni na cesti,« ter dodajajo: »V teh časih, ko si moramo vsi skupaj prizadevati in nesebično sodelovati pri ukrepih za zajezitev #COVID19, svetujemo, da vsi ostanemo doma in se od doma odpravimo le zaradi nujnih in neodložljivih opravkov, kajti zavedati se moramo, da zdravstveno osebje čakajo izjemno naporni dnevi, prometne nesreče pa še dodatno obremenjujejo zdravstveni sistem.« 

Lansko leto je na slovenskih cestah umrlo 28 % več motoristov kot leto poprej
V letu 2019 se je na slovenskih cestah pripetilo 1.061 (941) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil oz. 13 % več kot v letu 2018. V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 23 voznikov enoslednih motornih vozil oz. 5 več kot v letu 2018 (povečanje za 28 %). Povečanje v primerjavi z letom 2018 beležimo tudi pri poškodovanih, saj se je število hudo tel. poškodovanih povečalo za 11 % (iz 177 na 197 hudo tel. poškodovanih), število lažje tel. poškodovanih pa za 9 % (iz 527 na 570 lažje tel. poškodovanih). 

Nekaj poudarkov: 
·    Zaščitno čelado je od 23 umrlih uporabljalo 20 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Zaščitne čelade nista uporabljala 2 mopedista ter 1 motorist.
·    Prav vsi umrli motoristi in mopedisti so bili moški.
·    V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč je v starostnem skupini med 35. in 44. letom starosti.
·    Za posledicami prometnih nesreč, ki so jih povzročili povzročitelji v starostni skupini med 45. in 54. letom starosti je umrlo največ udeležencev – 22 umrlih in bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih – 151.
·    V letu 2019 je največ udeležencev umrlo zaradi povzročiteljev starih med 45. in 64. letom, skupaj kar 11 umrlih.
·    V obdobju zadnjih 5 let so vozniki enoslednih motornih vozil s vozniškim stažem do 5. let povzročili daleč največ prometnih nesreč za katere je znano, ali so imeli vozniško dovoljenje.
·    Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročil voznik enoslenega motornega vozila v zadnjem 5 letnem obdobju je neprilagojena hitrost – 47 % vseh PN se pripeti zaradi omenjenega vzroka. Sledi mu vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje z 20 %.
·    Število prometnih nesreč z udeležbo enoslednih motornih vozil je bilo v obdobju zadnjih 5 let največ ob koncih tedna oz. med petkom in nedeljo. Najmanj prometnih nesreč pa je bilo v prvih dnevih tedna oz. med ponedeljkom in sredo. Število umrlih je bilo prav tako največje ob koncih tedna oz. v sobotah (24 umrlih) in nedeljah (26 umrlih). V letu 2019 je bilo največ umrlih voznikov enoslednih motornih vozil ob petkih (6 umrlih) in sobotah (7 umrlih).
·    Največ prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil se je v zadnjem 5 letnem obdobju pripetilo v popoldanskem času med 16 – 18 uro in med 14 – 16 uro. Število umrlih je najvišje tudi v popoldanskem oz. pozno popoldanskem terminu – med 18 in 20 uro (21 umrlih) ter med 18 – 20 uro in 20 – 22 (20 umrlih). V letu 2019 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo med 13 – 17 uro.
·    Nesreče voznikov enoslednih motornih vozil so se torej pojavljale največ za vikende v popoldanskem času, kar je predvsem povezano z življenskim stilom voznikov enoslednih motornih vozil ter odnosa to motornih koles – vožnja z motornih kolesom je prej hobi kot nuja.
·    Največ prometnih nesreč je v največjih slovenskih regijah osrednjeslovenski in podravski statistični regiji. Po številu umrlih izstopa predvsem obalno – kraška statistična regija (17 umrlih).
·    V zadnjem 5 letnem obdobju je večina voznikov motornih enoslednih motornih vozil umrla v prometnih nesrečah, ki se niso pripetile v bližini njihovega doma (57 %).
·    Največ prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil se pripeti na cestah v naseljih, skupaj kar 59 %.