(Ne)Varnost na cesti: rešitev se skriva v vozniku

Pred pol stoletja, ko je bilo na slovenskih cestah dobrih 150.000 avtomobilov, s katerimi so vozniki prevozili okoli 750 milijonov kilometrov letno, je na naših cestah umrlo več kot 700 ljudi. Danes, ko po naših cestah vozi dober milijon osebnih vozil, ki so v lanskem letu prevozili približno 11 milijard kilometrov, smo število smrtnih žrtev uspeli zmanjšati na 102. »Pa vendar – vsako življenje, ki ugasne na cesti, je eno življenje preveč,« je uvodoma poudaril prometni strokovnjak, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez.

Prometni strokovnjak, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez.

V Zavarovalnici Triglav se zato z raznovrstnimi aktivnostmi že vrsto let trudijo izboljšati črne statistike na slovenskih cestah. Tako so na Turneji mobilnosti s pomočjo simulatorja DRAJV testirali, kako se vozniki odzivajo v nekaterih nepredvidljivih situacijah. Akcijo so prestavili tudi na teren, kjer so v okviru projekta Ponovno na izpitno vožnjo ugotavljali najpogostejše napake voznikov na cesti. Za povečanje varnosti na nepreglednih odsekih in na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih čez železniško progo so po Sloveniji namestili 54 prikazovalnikov hitrosti vožnje ter po 24 sistemov za preprečevanje trkov COPS@ROAD in opozarjanje na nevarnost prihoda vlaka COPS@RAIL. Da bi imeli predvsem dolgoletni vozniki možnost obnavljanja znanja cestno prometnih predpisov, pa so vzpostavili še spletni portal Vozimse.si.

Povej mi, kako voziš, in povem ti, kdo si

Na podlagi svojih raziskav o vedenju voznikov so v največji slovenski zavarovalnici ugotovili, da so za odgovore, kako do večje varnosti na cesti, potrebni sistematično opazovanje voznikov, zbiranje podatkov, nenehno merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa in kontinuirano učenje. Na cestah se namreč vozniki vsakodnevno srečujejo z različnimi, bolj ali manj predvidljivimi situacijami, njihov odziv nanje pa je odvisen od mnogih dejavnikov – tudi od različnih obremenitev in nekaterih osebnostnih lastnosti voznika. 

Doc. dr. Dan Podjed iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docent na Filozofski fakulteti v Mariboru ter sourednik knjige Research on the Road pravi, da se na slovenskih cestah na različne načine sprošča ogromno agresije: »Nekateri glasno preklinjajo in mahajo z rokami – da so jezni, torej pokažejo z lastnim telesom. Bolj tvegani pa so tisti vozniki, ki bes izražajo še z vozilom, na primer s hupanjem, pobliskavanjem z žarometi in celo z nenadnim pospeševanjem ali zaviranjem. Izkazalo se je, da so pri tem najbolj nevarni vozniki osebnih avtomobilov, ki imajo lažni občutek, da so, ker sedijo v pločevinastem oklepu, varni.«

Doc. dr. Dan Podjed iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docent na Filozofski fakulteti v Mariboru ter sourednik knjige Research on the Road.

»Lažen« občutek varnosti

Še dodatno občutek varnosti na cesti po mnenju avtomobilskega novinarja in vlogerja Cirila Komotarja ustvarjajo moderne tehnologije, kot so samostojno parkiranje, senzorji za avtomatično zmanjšanje omejitve in samodejno zaviranje, ki so danes del skoraj vsakega novega avtomobila. »Razvoj v avtomobilski industriji nam omogoča, da se lahko danes od ene do druge točke pripeljemo relativno bolj varno kot v preteklosti in da manj škodujemo okolju, kar se mi zdi to dobro. Po drugi strani pa je lahko zaradi novih varnostnih sistemov v avtomobilu voznik manj pozoren na dogajanje okoli sebe.« 

Z vpeljavo vedno več modernih tehnologij v naša vozila prihaja tudi do sprememb v vedenju voznikov. »V preteklosti smo bili pogosto priča tragičnim prizorom, ko so se mladi ob koncu tedna z avtomobilom v zgodnjih jutranjih urah vračali s kakšne zabave, ob čemer je bil velikokrat prisoten tudi alkohol, in čelno trčili. Danes je prizor drugačen. Mamica z otrokoma v avtu sredi belega dne trči v avtobus, ker ga je spregledala. Ker je gledala v svoj mobilni telefon,« je na enega od najbolj perečih problemov sodobne družbe opozoril mag.Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav.

Mag.Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav.

Dejavnik tveganja - telefon

In prav zaradi porasta motilcev pozornosti se tudi v prometu uveljavlja izraz »mindful driving« oziroma čuječa vožnja. Psihologinja izr. prof.dr. Sara Tement s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je poudarila, kako pomembno je, da znamo med vožnjo odmisliti vse ostale dejavnike in se osredotočiti zgolj na vožnjo in promet. Tudi ona izpostavi uporabo telefona med vožnjo: »Telefon odvrne pozornost in je dejavnik za tveganje. Ni pa edini. Sprva so predvidevali, da je to motorična motnja, ker moraš z eno roko spustiti telefon, da se lahko oglasiš. Zadnje raziskave pa kažejo, da sploh ni problem motorična motnja, temveč motnja kognitivnih procesov. Pozoren si na sogovornika, ne pa na vožnjo. Tako da tudi prostoročno telefoniranje ni rešitev.«

Psihologinja izr. prof.dr. Sara Tement s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Na posvetu so sogovorci soočili še druga mnenja o različnih vidikih varnosti v prometu. Med najpomembnejšimi poudarki razprave pa zagotovo velja omeniti dejstvo, da je prav voznik na cesti pogosto hkrati problem in rešitev. Voditelj dogodka Andrej Brglez je zato ob koncu posveta poudaril pomen razumevanja njegovih vedenjskih vzorcev: »Samo, če bomo slovenskega voznika dovolj dobro poznali, ga lahko nagovarjamo tako, da mu pomagamo.«