Interviju: Teodor Naka, Scania Slovenija

Besedilo: Matej Jurgele Fotografije: Milan Marčič

Pri Scanii Slovenija ste zaposleni že od samega začetka podjetja. Kakšen je vaš pogled na razvoj trga? 

Pri Scanii sem zaposlen že od samega začetka, to je leta 1998. Na začetku trga skorajda praktično ni bilo. Ni bilo ne kreditov ne financiranja. Nato pa so se zadeve okoli leta 2001 začele razvijati. Prišlo je do profesionalizacije trga, samostojni prevozniki so postali že omembe vredni prevozniki z več kot desetimi tovornimi vozili in zgodba se je začela. Dodatna prednost k hitrejšemu razvoju je bila transportna naravnanost Slovenije, zaradi česar se je Slovenija hitreje razvijala kot druga tržišča nekdanje skupne države. Z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pa je bila Slovenija izmed vstopnih članic edina država, ki je lahko izvajala kabotažo. Sicer za začetek zgolj poskusno, vendar so slovenski prevozniki to možnost dobro izkoristili. Posledično je trg skorajda čez noč zrasel, kar je vidno še danes. Po številu tovornih vozil glede na število prebivalcev je Slovenija med vodilnimi na svetu. Glede znamk je bila takrat Slovenija še zelo tradicionalna, saj so prevladovali nemški proizvajalci. Zaradi prodajnih rezultatov, ki jih imamo sedaj, pa lahko rečem, da smo v zadnjih petnajstih letih naredili zelo uspešno zgodbo. Zadnji dve leti smo v samem vrhu glede števila novo registriranih vozil. 

Kaj menite, da je bilo tisto ključno, s čimer vam je v razmeroma kratkem času uspelo narediti preboj na tržišču, o katerem seveda pričajo odlični prodajni rezultati? 

Predvsem in kot primarno lahko rečem, da ima Scania odlične proizvode. Poleg tega pa je imela tu na začetku velik vpliv tudi Italija, kjer je bila Scania močno prisotna. Tako da so primorski prevozniki v primerjavi z drugim delom Slovenije prej sprejeli Scanio in potem se je to začelo širiti dalje po Sloveniji. Prvim nakupom tovornih vozil Scania so sledili naslednji in tako dalje. In ko je konkurenca to videla, videla, da produkt dobro dela, ima nizko porabo, so se tudi druga, bolj tradicionalna podjetja, odločila za nakup. Lahko trdim, da je zgodba veliko zrasla tudi s pomočjo širjenja informacij od ust do ust. Moram pa poudariti, da Scania ne v preteklosti niti danes ne slovi kot prodajalec, ki prodaja vozila največjim prevozniškim podjetjem. Močno roko smo držali nad srednjimi in manjšimi, družinskimi prevozniki. Torej nad tistimi, ki so skrbno spremljali porabo vozil, stroške na prevožen kilometer in tako dalje.

Kot podjetje ste uspešno prestali zadnje turbulentne čase okoli krize ob koncu prejšnjega desetletja. S kakšno strategijo vam je to uspelo? 

Za nas je bila to popolnoma nova izkušnja. Za dokaj mlad kolektiv je to predstavljalo velik izziv, saj je tržišče znatno upadlo v izredno hitrem času. Kot prvi ukrep smo zmanjšali stroške, kar so bila tudi navodila Scanie, žal smo morali nekaj ljudi tudi odpustiti. Na to nisem ponosen, ponosen pa sem na to, da smo odpustili res minimalno število ljudi, kar velik delež izmed teh se je lahko upokojil, izplačali smo jim tudi odpravnine. Za razliko od drugih, takrat nismo zmanjševali plač zaposlenih, ker smo bili mnenja, da okoli sebe potrebuješ ljudi, ki dajo vse od sebe. Nato smo približno dve leti večinoma prodajali rabljena vozila. Ob koncu leta 2010 in začetku leta 2011 smo preživeli izključno s prodajo rabljenih vozil. Iskali in našli smo stvari, ki so nam pri tem pomagale, dobro je delala tudi servisna mreža. Danes smo na tovrstne dogodke veliko bolje pripravljeni, vendar sem mnenja, da do tovrstnega zaostrovanja na trgu ne bo prišlo. 

Koliko ljudi zaposluje Scania Slovenija in kakšni so plani za v prihodnje? 

Trenutno sem zadolžen tako za slovenski kot tudi hrvaški trg. Skupaj je zaposlenih približno 110 ljudi, od tega 68 v Sloveniji. Vsekakor bomo še zaposlovali in v zadnjih nekaj letih smo zaposlili kar nekaj ljudi. Za razliko od preteklega obdobja pa sedaj zaposlujemo vedno več produktivnih ljudi, mehanikov, prodajalcev, prodajalcev rabljenih vozil, manj pa administracije. Zavedati se je treba, da aktivni ljudi v primeru zaostrovanja na trgu prinesejo nujno potrebne rezultate.

Omenili ste, da servis deluje odlično. Pred nedavnim ste uredili tudi prostorsko stisko na sedežu podjetja. Se nameravate v prihodnje širiti? 

Kratkoročnih planov glede obstoječe infrastrukture nimamo. Ko bo dovozna cesta mimo našega podjetja priključena, bomo uredili še dodaten uvoz/izvod, tako da bo promet okoli podjetja potekal krožno. Imamo pa v planu podaljšati delovni čas, dodati še kakšno izmeno, podaljšati delovni čas med vikendi in s tem zapolniti servisne kapacitete. Glede širitve v Ljubljani nimamo planov, v Mariboru planiramo narediti/postaviti center rabljenih vozil, ki bo centralni za Slovenijo, v Kozini se dogovarjamo tudi za zakup dodatnega prostora. Več kot delavniškega, operativnega prostora, nam manjka operativnega prostora okoli delavnic. V roku približno petih let pa imamo v planu širjenje mreže na eni ali dveh novih lokacijah.

Katere novosti lahko pričakujemo v letu 2020?

Celotna panoga se obrača stran od dizelskega pogona. Tudi pri Scanii se trudimo, da bi bili vodilni na tem področju. Trajnostni razvoj je naš velik projekt. Tako povsod dajemo poudarek k zmanjšanju porabe energije, fokus je na reciklaži vseh smeti. Maksimalno se trudimo zmanjšati ogljični odtis, se bo pa to poznalo tudi na proizvodih. Kako bo Slovenija sledila tej smeri, bomo videli. Toda, takoj ko bo ta širitev možna, ko bo infrastruktura to omogočala, bomo na to pripravljeni. Že sedaj delamo na tem. Več podjetjem smo v preteklosti že predali vozila na bioplin, zelo radi bi začeli tudi z vpeljavo hibridnih vozil, saj nekatere izmed naših strank vozijo za velike evropske korporacije. In če imajo v svojem voznem parku ekološko sprejemljivejša vozila, za to dobijo plus točke. V letu 2020 tako računano na prva tovrstna testna vozila za stranke, absolutno pa želimo občutno povečati delež vozil na plin. 

Kateri model pa je v Sloveniji najbolje prodajan? 

Vsekakor je najbolje prodajan model R450. To je 13-litrski linijski motor brez EGR sistema, s klasično, nevariabilno geometrijo lopatic turbine, zelo preprost, zelo čist že sam po sebi. Da že brez uporabe EGR sistema in variabilne turbine dosega okoljske standarde, pomeni, da je motor v osnovi dobro zasnovan. Mislim, da je delež prodanih vozil s tem motorjem okoli 90-odstoten. Nekaj je potem prodanih še V8 motorjev, ki so tudi tudi brez EGR sistema in z do 650 KM (730 KM še nima tega sistema). Ker pa zaradi občutne rasti stroškov prevozniki gledajo na vsak evro, delež teh motorjev pada. Najbolj optimalna izbira za kupce je tako omenjeni 450 ali 500 »konjski« motor. Seveda so tu tudi izjeme, kot so izredni prevozi, tisti, ki vozijo delovne stroje, še vedno posegajo po V8 motorjih. 

V gradbenem sektorju niste tako močno zastopani, kljub dobremu proizvodu, ki ga imate? Kakšni so plani za v prihodnje?

Gradbeni sektor je eden izmed strateških fokusov v letu 2020. Za omenjeno leto lahko trdimo, da bo eno izmed pomembnejših za uspeh v tej branži. Avtomobilska industrija nekoliko umirja svoj tempo, prav tako tudi špedicija. In ker vemo, da je proizvod dober, smo prepričani, da si bomo tudi na tem področju povečali tržni delež. Obenem pa za prihodnje leto napovedujemo tudi večjo zalogo vozil namenjenih gradbenemu sektorju. 

V preteklem letu ste uvedli tudi sistem izobraževanja voznikov Scania Drivers Coaching? Kako se stranke, prevozniki in tudi vozniki odzivajo, ko jim ponudite možnost tovrstnega izobraževanja?

Uvedba tega je bila zelo dobra in pametna zadeva, ki jo je uvedla Scania. Na začetku smo sicer naleteli na veliko skepticizma trga, po izvajanju tega programa izobraževanja pa smo naleteli na zelo dobre rezultate, še boljše, kot smo sprva pričakovali. Tudi podjetja so navdušena nad zmanjšanjem porabe goriva. Če smo sprva ciljali na 5 odstotkov nižjo porabo goriva, nam jo je na koncu v nekaterih primerih uspelo zmanjšati do približno 10 odstotkov. Celotno izobraževanje je zasnovano tako, da se voznika stalno opozarja in preverja njegovo porabo, da znanje, ki ga je pridobil stalno uporablja, s čimer mu to pride v podzavest. Druga stvar pa je, da je v novih vozilih veliko število sistemov in če njihovo delovanje ni pravilno predstavljeno, tudi njihova učinkovitost ni optimalna.