Preizkusili smo Scanio LNG

Dizelski motor z enako močjo ima manj kot desetino višji navor. Na šasijo so namestili dva plinska rezervoarja, ki sprejmeta do 280 kg plina, kar zadošča za več kot 1.000 km vožnje polno naloženega vozila tudi v bolj razgibanih reliefnih razmerah. Novost so predstavili konec leta 2017, sedaj pa je že nekaj časa v prodaji. Med vožnjo v klance se motor na plin vrti malenkost hitreje kot dizel, po ravni cesti, kadar vozi v 12. prestavi pa se vrti enako nizko kot dizel. Prednost motorja na plin je v prvi vrsti manjše onesnaževanje okolja, nato sledijo nižji stroški goriva. Za voznika je pomembno predvsem tišje delovanje in to se v kabini najbolj čuti pri enakomernem »križarjenju« po avtocesti. 

Med vožnjo ni čutiti, da Scanio poganja utekočinjen zemeljski plin.

Tovornjak smo preizkusili na relaciji Ljubljana- Sežana – Ljubljana in v Sežani smo tudi napolnili posode za gorivo. Scania LNG nudi vse, kar smo pri temu proizvajalcu vajeni. Odlikujejo jo enostavno upravljanje z asistenčnimi in varnostnimi sistemi, logično urejena armatura in obilica prostora. Za razliko od dizelskega motorja plinsko gnani nima motorne zavore, zato so vgradili izključljivi retarder. Z nižjo stopnjo hrupa se je udobje še povečalo. Izpostaviti je potrebno tudi ugodno porabo (in predvsem ceno) goriva. Stroški vzdrževanja so se znižali, saj se je osnovni servisni interval v primerjavi s predhodnimi generacijami motorjev na plin podaljšal za polovico.

V kabini praktično ni razlik med dizelsko gnanim modelom in Scanio LNG.

Čas polnjenja plinskih rezervoarjev je primerljiv s polnjenjem plinskega olja pri dizlih.

Primerljivi dizelski model ima manj kot desetino višji navor.

Kako se pelje, kako se vzpenja v klanec in spušča navzdol,kako se je gibala poraba goriva, kako se polnijo rezervoarji, kakšno je počutje v kabini in o drugih vtisih s preizkusa boste lahko prebrali v širšem zapisu v oktobrski številki revije Transport & Logistika.