Stres za volanom: kako se soočiti s njim?

Kaj vpliva na nastanek stresa?

Delo poklicnega voznika velja za enega izmed težjih poklicev. Če vozite katero izmed gospodarskih vozil, ste zagotovo izpostavljeni različnim stresnim situacijam:

• vremenski pritisk,
• stotine kilometrov na cesti (monotonija), ne glede na vreme in počutje,
• prometni zastoji,
• nevarne situacije na cesti,
• hrup,
• materialna odgovornost za nakladanje in prevozna sredstva,
• vse večje zahteve nadrejenih in kupcev,
• pomanjkanje ali omejen dostop do nekaterih storitev,
• veliko dni od doma, hrepenenje po bližnjih.

Kako to učinkuje na vas? Zaradi dela v napetem ozračju se stopnjujejo utrujenost jeza, bes in razdraženost.

Posledice stresa za volanom

Rezultat neprestanega stresa je povečana utrujenost, to pa zmanjšuje koncentracijo. To posledično vodi do pogostejših napak, ki lahko vodijo celo do nesreč pri delu.

Kronični stres ima lahko tudi dolgoročne posledice in prispeva k nastanku zdravstvenih težav. Če k temu prištejemo še številne ure, ki jih vozniki preživijo v kabini za volanom in ne jedo vedno zdrave hrane, potem takšno vedenje vodi do nastanka različnih bolezni. Izkazalo se je, da:

• približno 66,1 % voznikov tovornjakov trpi zaradi bolečin v hrbtu,
• ena tretjina voznikov ima motnje v delovanju prebavnega sistema,
• 40 % poklicnih voznikov trpi za boleznimi srca in ožilja.

Naše telo in psiha sta močno prepletena. Čustvena napetost in dolgotrajni stres povzročata bolečine, tudi v hrbtenici. Istočasno kronična bolečina v hrbtu vpliva na psihično stanje in lahko povzroči celo spremembe v možganih. Stres vpliva tudi na naš prebavni sistem. Znanstveniki pa tudi proučujejo obratno razmerje – kako lahko črevesje vpliva na možgane in psihično stanje.

Pazite nase!

Dobra novica je, da lahko kljub težkim delovnim razmeram, v katerih delate, poskrbite zase. In kaj lahko naredite?

• Pametno načrtujte pot – ne morete predvideti vsega, kar se vam lahko zgodi na poti, lahko pa načrtujete svojo pot. Upoštevajte možne omejitve prometa, kot so mostovi ali predori; visokonapetostni vodi; nadzemne ovire, kot so cevovodi; križišča, ki so lahko še posebej nevarna za dolga vozila. Ob tem pa ne pozabite na počitek in sprostitev, zato če se le da izberite prava mesta za postanek.
• Pazite, kaj in koliko jeste – na pot s seboj vzemite ovseno kašo, zdrob, zelenjavo, sadje, oreščke. Bolje je poseči po zdravi prehrani kot po bonbonih. Hrustljavi prigrizki, kot so čvrsta jabolka in zelenjava delujejo protistresno. Ugriz namreč zmanjša napetost čeljusti, ki jo povzroča stres. Preberite, kaj vsebujejo posamezna živila in izbirajte bolj zdrave izdelke. Bodite pozorni ne le na to, kaj jeste, temveč tudi na to, koliko jeste. Če imate težave s prekomerno telesno maso, med obroki pojejte nizkokalorične prigrizke.
• Pijte vodo – namesto sladkih pijač pijte vodo. Tudi mineralno, saj boste tako ne samo hidrirali telo, temveč vanj vnesli tudi mineralne snovi. Pitna voda tudi izboljša koncentracijo. Zato pijte vodo pogosteje, v majhnih požirkih in ne veliko naenkrat. Na dan potrebuje telo približno 2 do 2,5 litra vode.
• Sedež prilagodite položaju, ki vam ustreza – do vseh kontrolnih elementov morate imeti enostaven dostop. Pravilno nastavite naslon za glavo. Sedite s hrbtom globoko na sedežu, saj potrebuje hrbet dobro oporo. Če ne morete optimalno nastaviti vozniškega sedeža, je vredno poskusiti s podporo za ledveni del. Ne naslanjajte se na volan.
• Ostanite v formi – za to obstaja veliko načinov. Med čakanjem na nakladanje/razkladanje se lahko sprehodite okoli tovornjaka, na primer naredite nekaj počepov, se raztegnete in sprostite ramena in vrat. Vadba je učinkovita pri zmanjševanju stresa in sili v telo, da proizvaja endorfine (hormone sreče). Bolj smo pripravljeni na vadbo, če nam je ta všeč. Zato je dobro, da najdete vadbo ali šport, ki vam ustreza. Če so vaše telesne aktivnosti omejene le na hojo, je dobro izvajati vaje, ki bodo okrepile mišice hrbtenice in hrbta.
• 
  

Dihalne tehnike 

Obstaja tesna povezava med dihanjem in čustvenimi stanji. Vaje, ki poglobijo dih in upočasnijo njegov ritem, odstranijo napetost in pomagajo k doseganju notranjega miru.

Dihalna vaja:

• Globoko vdihnite skozi nos, štejte do 7.
• Ustavite zrak v pljučih s štetjem do 7.
• Počasi izdihnite skozi usta, šteje do 7.
• Pred ponovnim vdihom štejte do 7.
• Ponovite celoten cikel 7-krat.

OPOZORILO! Prenehajte z vadbo, če čutite mravljinčenje, žgečkanje ali senzorične motnje v predelu okončin in ust.

Meditacija

Tudi meditacija pomaga k zniževanju ravni stresa. Kljub natrpanemu urniku lahko nekaj minut dnevno (zjutraj in zvečer) namenite meditaciji.

Samomasaža 

S tapkanjem in masiranjem zmanjšujemo mišično napetost, povezano s stresom. Te tretmaje izvedite na naslednjih delih telesa:

• masirajte lasišče,
• masirajte ušesa,
• prečno masirajte ramena – levo ramo z desno roko, desno z levo roko,
• trepljanje po ramenih, podlakti, rokah,
• masirajte trebuh v smeri urnega kazalca,
• tapkajte se po nogah od spodaj navzgor.

Najdite to, kar vam ustreza

Obstaja veliko načinov za obvladovanje stresa. Ni enotnega pristopa, ki bi ustrezal vsem, kadar koli in kjer koli. Vredno je preizkusiti različne načine in poiskati najboljše rešitve zase. Nekatere med njimi, kot recimo meditacija, potrebujejo več časa, da obrodijo sadove, prav tako pa se jih morate naučiti uporabljati.

Stresa prav tako ne moremo odstraniti iz svojega življenja, lahko pa se z njim bolje spopademo. Najboljši način za lajšanje stresa in utrujenosti je počitek in spanje. Zato so odmori in počitki, ki jih morajo spoštovati poklicni vozniki, tako pomembni. Njihovo prakticiranje ni le obveznost, ki izhaja iz predpisov. Je prav tako odraz skrbi za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.