Če imate v vozilu avtokamero, potem morate vedeti to!

V Sloveniji se je leta 2017 zgodilo 17.584 nesreč (48 na dan), kar je za 1,9 odstotka manj kakor v letu 2017. Občutno se je izboljšala statistika posledic nesreč, saj se je število poškodovanih in smrti zmanjšalo – umrli so 104 udeleženci, kar je še vedno veliko, a 20 odstotkov manj kot v letu 2016. Število huje poškodovanih je ostalo na ravni leta 2016, lažje poškodovanih je bilo za 7 odstotkov manj. Zapišemo lahko, da se je v preteklem letu prometna varnost izboljšala.

A število prometnih nesreč se ni bistveno zmanjšalo. Po nesreči steče tudi postopek ugotavljanja krivca za nesrečo, kjer nastane tudi dvom o tem, kdo je povzročitelj nesreče. Vedno več voznikov se odloča za t. i. »dashboard« kamere v vozilih za spremljanje poteka vožnje, da se odpravijo dvomi. Ali so ti posnetki uporabni in boste s tem lahko dokazali svoj prav?

Policija je pristojna za obravnavo prometnih nesreč. Policija v postopku razjasnitve prometnih nesreč pridobiva razne podatke, ki so pomembni za razjasnitev okoliščin prometnih nesreč. Tudi slikovni material različnih kamer je pomemben – naj bo to kamera, nameščena v vozilu, posnetek s telefona ali varnostne kamere ob cestah. V vseh primerih policisti preverjajo pristnost posnetkov in se potem tudi odločajo, ali se bodo ti posnetki v nadaljnjem postopku dokaz, samo indic ali se ne bodo uporabili. 

Nakup kamere za snemanje dogajanja na cesti (dashboard kamere) je danes enostaven in poceni. Kamero je mogoče dobiti že za nekaj 10 EUR, malce boljša stane okrog 100 EUR, ponujajo jih tudi navigacijski sistemi, določni proizvajalci jih že serijsko vgrajujejo v vozila. Prodajalci ob nakupu prepričujejo, da bo takšna kamera pomagala pri razjasnitvi okoliščin nesreče ali da ne bomo dobili neupravičene kazni. Nekateri uporabljajo kamere tudi zato, da posnamejo nevarne udeležence v prometu in preko spleta delijo njihove nevarne dogodivščine z drugimi. Žal je to v nasprotju s pravnim redom v Sloveniji in v večini držav Evropske unije. S posnetki se namreč posega v zasebnost posameznika. Na splošno namreč velja, da zasebno snemanje javnega prostora oziroma drugih oseb brez njihove privolitve ni dovoljeno, še zlasti če so te osebe na posnetkih prepoznane – ali po podobi ali kakšnem drugem osebnem podatku, kot je na primer registrska številka avtomobila. 

Mnenje informacijske pooblaščenke 
Določb o uporabi t. i. dashboard kamer (kamer, nameščenih znotraj avtomobila, ki spremljajo potek vožnje) nima nobeden od pravnih aktov (ne ZVOP-1 ne GDPR in ne predlog ZVOP-2).

Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik (IP) njihova uporaba praviloma ni dovoljena. V skladu z novejšo prakso Sodišča EU v zadevi C-212/13, František Ryneš, se namreč uporaba videokamer za nadzor javnih površin ne more šteti kot snemanje izključno za osebno rabo, za katero se potem Zakon o varstvu osebnih podatkov ne bi uporabljal (izjema je za lastno uporabo). 

Kamero je mogoče dobiti že za nekaj 10 EUR

Uporabnik takšne kamere se šteje za upravljavca osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago. Te v zakonu praviloma ni mogoče dobiti, zato bi lahko bila pravna podlaga mogoče zgolj na podlagi t. i. testa interesov – torej če bi bilo snemanje nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika kamere in bi ti interesi očitno prevladali nad interesi drugih udeležencev prometa, ki bi bili pri tem posneti. Ta test bi po mnenju IP morda prestali vozniki na posebej nevarnih vožnjah s tovorom velike vrednosti ali prevozi v kakšnih drugih posebnih okoliščinah, težko pa bi bilo sprejeti, da bi ga prestale kamere, nameščene izključno zaradi razjasnitve okoliščin in zagotovitve dokazov za primer (relativno malo verjetne) prometne nesreče. Drugi udeleženci prometa imajo namreč upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe na javni cesti ne bodo posneti.

Že uporaba takšnih kamer, še zlasti pa javna objava z njimi narejenih posnetkov (posebno na portalih za deljenje videovsebin ali na družbenih omrežjih) lahko hitro pomeni poseg v osebnostne pravice drugih udeležencev v prometu ter s tem vzpostavi odškodninsko odgovornost uporabnika (kot jo določa Obligacijski zakonik). Prav tako lahko takšna objava predstavlja tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1, če pride pri tem do občutnejšega posega v zasebnost snemanega. Snemane osebe so namreč sorazmerno enostavno prepoznavne po modelu vozila oz. registrski tablici, kraju snemanja idr.

Informacijska pooblaščenka odsvetuje objavo na videoportalih oz. družbenih omrežjih, če so na posnetku razpoznavna tudi druga vozila oz. osebe, saj lahko takšno ravnanje predstavlja kršitev določb ZVOP-1 ali celo storitev kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1 ter možnost sprožitve odškodninskih tožb.

Posnetkov nikakor ne objavljate na spletu!
Sicer področje »dash cam« v Sloveniji pravno ni posebej urejeno, vendar pa informacijska pooblaščenka meni, da za splošno uporabo tovrstnih kamer pri nas trenutno ni opravičljivega splošnega razloga in bi bilo takšno snemanje lahko le izjemoma dopustno, če bi bilo to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov uporabnika kamere in bi ti interesi očitno prevladali nad interesi drugih udeležencev v prometu, ki bi bili pri tem posneti (3. odst. 9. člena ZVOP-1). Nekatere države povsem prepovedujejo uporabo tovrstnih kamer (Avstrija, Luksemburg), drugače pa je v Rusiji, kjer je – kot pravijo predvsem zaradi pravne negotovosti udeležencev prometnih nesreč – tovrstno snemanje dopustno.

Uporaba kamere le za zasebno uporabo
Zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov je torej jasna – posameznik lahko snema dogajanje v prometu, a če so na posnetku prepoznavne druge osebe (ali registrska številka avta), lahko te pregleduje le sam ali v krogu svoje družine. Kdor ne upošteva teh določil in posnetke objavi, lahko dobi globo v skladu z ZVOP-1 ter tudi denarno kazen v okviru Kazenskega zakonika. 

Treba je biti previden z uporabo kamer v vozilih, predvsem pa uporabo posnetkov, ki so nastali, saj jih lahko brez težav pokažete na družinskem srečanju, nikakor pa jih ne objavljate na spletu. Uporabni pa so za razjasnitev okoliščin nesreče, če jih uradni organi ali zavarovalnice želijo upoštevati. 

Veliko posnetkov iz Rusije
Uporaba avtomobilskih kamer je v Rusiji poskočila po letu 2009, ko so sprejeli zakon, ki dovoljuje takšno snemanje. Glavni vzrok za razmah posnetkov dogajanja na cestah so neučinkovita in skorumpirana policija, nezaupljive zavarovalnice, neučinkovito sodstvo ter prevaranti in kriminalci. Posnetek prometne nesreče je tako lahko edina pot, da voznik dokaže svojo nedolžnost na sodišču ali da mu zavarovalnica poplača škodo, ki jo je utrpel v nesreči. Ker to dovoljuje tudi zakon, ki zasebnost obravnava drugače kot pri nas, kamere v avtomobilu uporablja vse več ruskih voznikov – in veliko jih posnetke tudi objavlja na svetovnem spletu.

Nikar ne snemajte v Avstriji
Kamere na armaturi so v Avstriji prepovedane na javnem mestu, saj prevlada interes zaščite zasebnosti posameznika. Če želite snemati, morate za vsako snemanje pridobiti ustrezno dovoljenje urada za zaščito podatkov. Če nimate dovoljenja, lahko dobite kazen do 10.000 evrov. 

Kaj je dash kamera?
To je kamera, nameščena v vozilu na armaturi ali vetrobranskem steklu, ki se napaja preko 12 V v vozilu ter neprekinjeno snema dogajanje med vožnjo na cesti. Kamera po navadi shranjuje posnetke na SD-kartice. Ko je kartica polna, začne prepisovati podatke, ki so najstarejši. Če želimo določene posnetke shraniti, jih moramo prenesti s kartice na drugo pomnilniško enoto.

Kaj ponujajo dash board kamere?
Na trgu je velika izbira različnih kamer. V Sloveniji so na voljo že za dobrih 20 EUR pa vse do dobrih 200 EUR. Razlika med najcenejšo in najdražjo je predvsem v kvaliteti slike in dodatnih funkcijah. Slika pri najcenejši ni na visoki ravni, prav tako je potrebna dodatna SD-kartica za shranjevanje posnetkov. Opravlja tudi samo osnovno funkcijo – snemanje. Za okrog 50 EUR boste dobili kamero z boljšo sliko (polno HD-sliko) ter dodatnimi funkcijami – avtomatsko zaznavanje vožnje, G-senzor za samodejno zaznavanj sile in smeri udarca, nočno snemanje, način parkirišče (snemanje parkiranega vozila). Višja ko je cena, večja je kvaliteta izdelane kamere, večji zaslon za pregled posnetkov in še kakšna dodatna funkcija.