Električni Mercedes za linijski promet
22.11.2024 Daimler Buses je predstavil svoj prvi linijski avtobus na baterijski pogon eIntouro. S tem proizvajalec elektrificira...
Na področju vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg (težka vozila oz. vsa nevinjetna vozila) se aktivnosti nadaljujejo. Na avtocestnem omrežju bo po novem 126 fiksnih cestninskih portalov nad avtocestami in hitrimi cestami, ki bodo uporabljali t. i. DSRC (Dedicated Short Range Communication) tehnologijo. Omenjena tehnologija, ki uporablja frekvenco 5,8 GHz, bo omogočala brezžično komunikacijo med vozilom in obcestno napravo. Od 126 portalov, jih bo 15 dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.
Trenutno na celotnem avtocestnem omrežju potekajo dela, ki med drugim zaobjemajo postavitev jeklenih varnostnih ograj na območju bodočih portalov, izkope za njihovo priključitev na električno in optično omrežje, kakor tudi za temelje portalov. Dela se opravljajo z zaporami odstavnih pasov, s katerimi lahko v najmanjši možni meri zmanjšuje pretočnost prometa, izven prometnih konic, vendar se žal občasnim zastojem ne bo mogoče izogniti, saj določena dela terjajo tudi zaporo voznega pasu. Sama postavitev prečke portalov čez avtocesto bo potekala postopno, predvidoma do poletja, v čim večjem obsegu bo izvedena v nočnem času, ko je najmanj prometa, saj bo zaradi zagotovitve varnosti terjala kratkotrajno popolno zaporo posameznega dela avtoceste.
V naslednjih dneh bosta za potrebe pravočasnega testiranja delovanja sistema in opreme za t. i. mikrovalovno cestninjenje pod popolno, predvidoma polurno zaporo ceste predčasno postavljena prva dva portala; portal za stacionarni cestninski nadzor na vipavski hitri cesti pri Vrtojbi in cestninski portal na gorenjski avtocesti pri priključku Brezje.
V okviru vgrajevanja jeklenih varnostnih ograj na območju bodočih portalov je dela z varnostnega vidika nujno potrebno izvesti do konca, vendar pa je z izvajalcem dogovorjeno, da se bodo pri drugih delih v primeru daljšanja zastoja takoj začasno prekinilo z deli in promet bo sproščen po obeh prometnih pasovih. V prihodnjih dveh do treh mesecih je torej zaradi postavitve portalov pričakovati povečanje števila delovnih zapor na našem avtocestnem omrežju in posledično lahko pride tudi do več sicer predvidoma krajših zastojev. Uporabnike pri DARSU prosijo za razumevanje, saj je uvedba novega elektronskega cestninske sistema predpogoj za načrtovano postopno odstranitev cestninskih postaj in povečanje pretočnosti prometa za vse.
V Sloveniji se bo cestnina od težkih vozil (tovornjakov, avtobusov in vseh drugih nevinjetnih vozil) predvidoma od začetka leta 2018 dalje zbirala v prostem prometnem toku. To pomeni, da se ta vozila zaradi plačevanja cestnine ne bodo več ustavljala pred zapornicami cestninskih postaj, ki bodo zaradi vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema lahko postopoma odstranjene.
Uporabnikom bo na voljo popolna avtomatska rešitev z elektronsko napravo v vozilu (OBU: On-Board Unit), imenovano »SiGO«. Ta vsebuje DSRC tehnologijo, ki je skladna s področno evropsko Direktivo 2004/52/ES. Naprave »SiGO«, ki bodo za uporabo avtocest za težka vozila obvezne, bodo v lasti družbe DARS d. d., uporabnikom pa bodo zanje zaračunali razmeroma nizke administrativne stroške ob pridobitvi te elektronske tablice ter višje v primeru izgube, poškodovanja, kraje,….
Kot je znano, je konec septembra lani začela veljati pogodba o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg (težka vozila). Vrednost pogodbenih del je 90.566.754,08 evra brez DDV in zaobjema vzpostavitev sistema in izvajanje dogovorjenih storitev v desetletnem obdobju delovanja sistema. DARS d. d. je pogodbo sklenil s konzorcijem Telekom Slovenije d. d. in Q-Free ASA, Norveška. Strošek vzpostavitve sistema je približno 46 milijonov evrov, vzdrževanje sistema približno tri do štiri milijone letno, 10 milijonov evrov pa je rezerviranih sredstev za realizacijo dodatnih zahtev naročnika, kot je npr. postavitev cestninskih/nadzornih portalov na novih odsekih avtocest in hitrih cest, nabava dodatnih količin OBU in druge opreme ipd..
Skladno z določbami Zakona o cestninjenju bo za lahka vozila, do 3500 kg največje dovoljene mase, tudi po vzpostavitvi elektronskega cestninjenja veljal obstoječi vinjetni sistem.