Novosti ADR 2019
23.01.2019 ADR je Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (Accord européen relatif au transport internat...
Predpisi s področja prevoza nevarnega blaga se redno dopolnjujejo (vsako liho leto) in sledijo spremembam na trgu, prometu, razvoju novih tehnologij in pojavu novih nevarnih snovi. Prevoze nevarnega blaga so v preteklosti zaznamovale številne nesreče, za katere je bil najpogosteje kriv človeški dejavnik.
Pomembno je, da se vsi sodelujoči v prevozni verigi zavedajo nevarnosti, ki pretijo pri prevozu nevarnega blaga. Prevoz nevarnega blaga pomeni veliko odgovornost za vse, ki sodelujejo pri prevozu – pošiljatelja, prevoznika in prejemnika.
V okviru Združenih narodov je ustanovljen odbor strokovnjakov za varen prevoz nevarnega blaga. Odbor pripravlja Priporočila za prevoz nevarnega blaga (t. i. Oranžno knjigo), ki vsebuje osnovne informacije in priporočila, ki so enake za vse prometne panoge. Prevzem priporočil v predpise za posamezna prometna področja (pomorski, zračni, cestni in železniški prevoz ter prevoz po plovnih poteh) in sprejetje v nacionalno zakonodajo pomeni dokaj enotne osnovne standarde po vsem svetu.Za evropske države regulira prevoz nevarnega blaga Evropska komisija na podlagi priporočil Združenih narodov UNECE (The United Nations Economic Commision for Europe). Njen glavni cilj je zagotavljanje visoke ravni varnosti za ljudi, okolje in predmete ter poenotenje in zmanjševanje ovir za prost pretok blaga med članicami podpisnicami sporazuma ADR.
Na področju prevozov nevarnega blaga podpira in krepi delo obstoječih institucij Združenih narodov ter strokovnih organizacij. Pomembnejši ukrepi komisije so prevzem mednarodnih predpisov s področja prevozov nevarnega blaga v zakonodajo EU in vpeljava dodatnih zahtev na ravni EU na področjih, na katerih so v obstoječih predpisih pomanjkljivosti. V letu 2008 je EU sprejela direktivo o notranjem prevozu nevarnega blaga, ki v prilogi prevzema že veljavne mednarodne sporazume za posamezne prometne panoge. S prenosom direktive v nacionalno zakonodajo se spreminjajo področje veljavnosti. Medtem ko mednarodni sporazumi veljajo samo za prevoze v mednarodnem prometu, direktiva razširja njihovo veljavnost tudi na notranje prevoze v državah članicah EU. V Sloveniji so predpisi EU povzeti v Zakonu o prevozu nevarnega blaga.
Katere so glavne novosti?
ADR 2021 prinaša novosti zaradi izboljšanja varnosti pri prevozu nevarnega blaga. V novi izdaji sporazuma ADR so posodobitve zahtev glede prevoza litijevih baterij, ureja se prevoz medicinskih odpadkov, ki predstavljajo nevarnost okužbe, prenovljene oziroma dopolnjene so zahteve za prevoz radioaktivnih snovi, dodane so nove in dopolnjene obstoječe UN-številke ter posebne določbe in spremenjena navodila za pakiranje. Nove so zahteve za podatke na prevozni listini ter dokumentacijo, ki morajo biti v vozilu, v veljavo stopajo tudi novi standardi. Vse spremembe so bile pisno potrjene v letu 2020, začetek veljavnosti 1. 1. 2021, prehodno obdobje šest mesecev, začetek obvezne uporabe 1. 7. 2021. Za določene tehnične zahteve je prehodno obdobje daljše.
Spremembe ADR 2021
Prevoz nevarnega blaga v cisternah
Cisterne se uporabljajo za prevoz nepakiranega nevarnega blaga v razsutem stanju (tekočina, granulati), vendar na takšen način ni dovoljeno prevažati vseh vrst nevarnega blaga, ampak samo tiste, ki jih dovoljuje ADR in le na način, ki ga določa ADR. Obstaja več vrst in načinov delitev cistern. Z vidika mobilnosti jih delimo na pritrjene, zamenljive in cisterne zabojnike, z vidika namembnosti pa na cisterne za tekočine, granulate (silo) in utekočinjene pline ter po sestavi na enoprekatne in večprekatne. Nevarno blago v razsutem stanju in v večjih količinah pomeni večjo nevarnost, zato ADR predpisuje posebne pogoje in posebna znanja za prevoze v cisternah – nakladanje, izvedbo prevoza, razkladanje in prevoz prazne cisterne, ki čeprav prazna predstavlja nevarnost pri prevozu in mora biti ustrezno označena in jo morajo spremljati ustrezni dokumenti. Za prevoze v cisterni ne veljajo predpisi ADR le takrat, ko so te očiščene in/ali razplinjene ali prevažajo blago, ki ni razvrščeno kot nevarno blago.
Pred prvo uporabo je potrebno opraviti prvi preizkus cisterne
Za zasnovo, izdelavo in opremo cisterne so predpisani točno določeni pogoji, vsako mora odobriti pristojni pooblaščeni organ, ki odobri vsak novi tip cisterne. Izda se tipska odobritev cisterne, ki je osnovni dokument, v katerem so določene vrsta, namembnost, zasnova in koda cisterne. Pred prvo uporabo je treba opraviti prvi preizkus cisterne, nato pa je treba v določenih časovnih intervalih preizkušati cisterno, kar lahko izvede pooblaščeni kontrolni organ z namenom ugotavljanja, ali cisterna še vedno ustreza predpisom, tipski odobritvi in minimalnim tehničnim zahtevam. Podatki o izvedenih preizkusih pooblaščeni organ zabeleži na ploščici (kovinska) cisterne, na kateri so vse glavne karakteristike cisterne in vsa zgodovina preizkusov in mora biti vedno nameščena na cisterni. Ob morebitni poškodbi cisterne – popravilu ali predelavi, ki jo lahko izvedejo le osebe, ki so ustrezno usposobljene (certificirane), je treba opraviti izredni pregled pri pooblaščenem kontrolnem organu, s čimer se ugotovi skladnost s trenutno veljavno zakonodajo in tipsko odobritvijo cisterne.
Na vsaki cisterni mora biti na lahko dostopnem mestu za pregled trajno pritrjena nerjavna kovinska ploščica, na kateri morajo biti vtisnjeni podatki o številki odobritve, ime ali znak proizvajalca, serijska številka, leto izdelave, preizkusni tlak, zunanji tlak, prostornina cisterne, datum in vrste zadnjega pregleda, žig strokovnjaka, ki je opravil pregled, preizkusni tlak cisterne in material, iz katerega je izdelana. Na cisterni morajo biti vpisani tudi podatki o lastniku oziroma uporabniku, lastni masi vozila cisterne in največja dovoljena masa vozila cisterne.
Material in izdelava cistern je odvisna od nevarnega blaga, za katerega se bodo cisterne uporabljale. Največkrat se uporabljata jeklo in aluminij, vse pogosteje plastika, ojačena s steklenimi vlakni. Nekatere cisterne morajo biti zgrajene kot tlačne posode (plini, prah), kar zahteva dovolj trden material.
Preglede vozil in preizkus cistern lahko opravlja samo strokovnjak z ustreznim pooblastilom
Preglede vozil in preizkuse cistern sme opravljati samo strokovnjak, ki ima ustrezno pooblastilo pristojnega organa. Ta izda za vsak pregled in/ali preizkus certifikat, ki je del dosjeja cisterne. To je zbirka vseh dokumentov o cisterni, ki vsebuje tehnične podatke (tipska odobritev, certifikat o prvem pregledu pred uporabo, certifikat o periodičnih in morebitnih izrednih pregledih) in mora biti vedno na sedežu podjetja. Ob morebitni prodaji se dosje cisterne izroči novemu lastniku. Vsako vozilo, ki opravlja prevoze nevarnega blaga v razsutem stanju (v cisterni, zabojniku ipd.) ali eksplozivov, mora vsako leto pridobiti certifikat o brezhibnosti vozila. Certifikat je posebej izdan za vlečno vozilo in za morebitno priklopno vozilo.
Vozila za prevoz cistern morajo biti izdelana s posebnimi zahtevami. Poznamo dve vrsti vozil – FL in AT. FL vozila se uporabljajo za prevoz tekočin s plameniščem do 60 stopinj Celzija ali stabiliziranega vodikovega peroksida ali stabilizirane vodne raztopine vodikovega peroksida ali vnetljivih plinov in baterijska vozila za prevoz vnetljivih plinov. AT vozila so za prevoz nevarnega blaga, za katerega ni potrebno vozilo tipa FL. Največ zahtev pri vozilih tipa FL ali AT se nanaša na električne vodnike (žice, tahograf), baterija, motor, zavore, izpušni sistem, požarno varnost in omejevanje hitrosti.
ADR je sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga po cesti (Accord relatif au transport international des marchandises Dangereuses par Route). ADR vsebuje posebne predpise o cestnem prometu glede pakiranja, pritrjevanja in označevanja nevarnega blaga.
Direktiva 2008/68/ES o notranjem prevozu nevarnega blaga ureja prevoz nevarnega blaga po cesti, železnici in plovnih poteh.
Direktiva 95/50/EC za kontrolo na cestah in v podjetjih predpisuje enotne pogoje za opravljanje kontrol prevozov nevarnega blaga na cestah in v podjetjih v državah članicah EU.
Razredi nevarnega blaga