Razstava ob 50-letnici prve avtoceste v Sloveniji

Več kot 40 razstavljenih fotografij, ki ponazarjajo vse faze gradnje (od prve sprožene mine na gradbišču do slovesnega odprtja dobri dve leti po začetku del), bo skupaj s predmeti (uniformami prvih cestninskih delavcev, kovčkom in torbico za prevažanje denarja) in pričevanji na ogled v prvem nadstropju muzeja in na platoju pred muzejem. 

Muzej skupaj z družbo DARS, ki je donator pri projektu, jeseni načrtuje izid kataloga z bogatim slikovnim gradivom.

Vsebina razstave

Leto 1966 je bilo prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij. Takrat je bila izdelana prva študija o možnosti graditve hitrih cest v Sloveniji, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega Zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj–Nova Gorica, ki ga je skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela 10. marca 1969. Na tej trasi se je promet namreč povečal kar za dve tretjini. Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika–Postojna–Razdrto in Hoče–Levec, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila SRS, del pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil.

Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik, ki so prav tako želele graditi moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene. V Sloveniji je prišlo do tako imenovane cestne afere. Vsi organi oblasti, mediji in prebivalstvo Slovenije je takrat stopilo v bran republiški vladi in njenemu predsedniku Stanetu Kavčiču ter ga v njegovih zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev soglasno podprlo. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa med republiško in zvezno oblastjo, tako da je za odsek Vrhnika–Postojna Slovenija le dobila 16,1 milijonov dolarjev posojila.

Gradnja prvega odseka avtoceste se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, le malo pred tem pa je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade. 

Skoraj 32 km dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec ter Unec–Postojna.

Razstavo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z družbo DARS in več posamezniki (pričevalci, donatorji gradiva). Na ogled bo od 16. junija do 31. avgusta 2022. Avtorici razstave sta višja kustosinja Irena Ribič in kustosinja Monika Močnik.