Problemi s prehodom hrvaške in srbske meje

»Čas je zlato« je pravilo, ki v cestnem tovornem prometu še posebno velja, saj prevozniki pogosto prav pri elementu časa ohranjajo ali izgubljajo svojo konkurenčnost. Kako zagotavljati, da bi tovornjaki na mednarodnih relacijah čim maj časa izgubljali pri prečkanju državnih mej, je tako rekoč stalnica v naboru aktivnosti avtoprevozniških organizacij. Slovenski avtoprevozniki, ki vozijo na osi, ki vodi iz srednje Evrope na Balkan, v zadnjem času problem prehajanja čez slovensko-hrvaške in hrvaško-srbske meje občutijo še bolj izrazito, kar je povzročila tudi migrantska kriza.

Slovenska delegacija (ki je bila pravzaprav pobudnik tega sestanka) je med problemi, ki zmanjšujejo pretočnost tovornega prometa čez mejne prehode, izpostavila nezadostno število voznih stez in številčno podhranjenost mejnega osebja v času povečanega prometa. Po njenem prepričanju bi k boljši prehodnosti mejnih prehodov prispevalo tudi, če bi zagotovili hitrejše prehajanje praznih vozil. Treba bi bilo začeti mejni pregled takoj, ko vozila ustavijo, mejne delavce pa spodbuditi s primernim nagrajevanjem. Seveda pa bi se bilo koristno na meddržavni ravni dogovoriti o osebah, ki bi bile odgovorne za komuniciranje v primeru problemov na mejnih prehodih. Štefan Kocjančič, ki je na sestanku predstavljal prevoznike Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je ocenil, da prevozniki izgubljajo na mejah preveč časa, za izredno kritičen primer je navedel mejni prehod Tovarnik, kjer so čakalne dobe tudi do sedem ur. Zato bi bilo treba tam odpreti dodatne vozne steze. Na Kocjančičevo izjavo se je odzval predstavnik hrvaškega ministrstva za finance, ki je zatrdil, da tako dolgo zadrževanje na meji ni pravilo, ampak izjema.

Daljši časi od normalnih praviloma nastajajo zaradi obsežnejšega preverjanja ilegalnih prehodov migrantov.

Podobno mnenje o predolgem zadrževanju tovornih vozil na mejah je izrekel tudi predstavnik srbskega avtoprevozniškega združenja, ki je menil, da je treba temeljito nadzirati prehajanje mej, a hkrati tudi pospešiti postopke za njihovo prehajanje. Kot nepotrebno početje je označil dvakratni kontrolni postopek pri istem vozilu na obeh straneh meje. Predlagal je ustanovitev agencije, specializirane za nadzor tovornih vozi na mejnih prehodih.

Predstavnik srbske carinske uprave je menil, da se s problemi pretočnosti mejnih prehodov ukvarjajo v vseh državah, udeleženkah sestanka v Vinkovcih, in dejal, da bi pretočnost izboljšali z več ukrepi, pri čemer je na pomembno mesto postavil koordinacijo med policijo in carino. Treba bi bilo investirati v dodatne vozne steze in v okrepitev mejnih posadk. Takšna investicija bi se z narodnogospodarskega vidika izkazala za upravičeno, saj je izgubljeni zaslužek avtoprevoznikov zaradi izgubljenega časa bistveno večji. Za eno od možnih učinkovitih rešitev je ponudil integrirane mejne prehode, česar pa ni mogoče hitro udejanjiti.

Bolgarski predstavnik je posebej omenil problematiko, ki jo v cestni transport prinaša migrantska kriza. V zvezi s tem je opozoril na postopke hrvaških organov, v katerih se bolgarskim prevoznikom izrekajo ostre kazni. Pri tem se je zavzel za jasne in hitre postopke pri nadzoru vozil.

Sestanek so udeleženci sklenili z dogovorom, da »pritisnejo«na svoje državne institucije, ki naj bi več naredile za izboljšanje razmer na mejnih prehodih. Podporo je dobil tudi slovenski predlog, da se ponovno sestanejo čez šest mesecev, preverijo dosežke in začrtajo nove aktivnosti.