Preobremenjen tovornjak ima daljšo zavorno pot

Ministrstvo za infrastrukturo – Direkcija RS za infrastrukturo, je v sodelovanju s partnerji AMZS, Cestel in MAN izvedlo raziskavo o vplivu obremenjenosti tovornih vozil na njihovo zavorno pot. Povsem pričakovano se je, s praktičnim preizkusom, potrdilo, da imajo preobremenjena tovorna vozila daljšo zavorno pot, kot tista, ki so naložena v skladu z zakonskimi omejitvami.

Tri različna vozila

Praktične preizkuse so izvedli s tremi različnimi tovornimi vozili, pri katerih v praksi na cesti najpogosteje zaznajo preobremenitve – z dvo- in štiriosnim tovornjakom, ter petosno skupino vozil, ki sta jo sestavljala dvoosni vlačilec in triosni polpriklopnik. 

Meritve zavorne poti so izvedli z delno obremenjenimi vozili – obremenili so jih do 80 odstotkov največje dovoljene obremenitve ter s preobremenjenimi, in sicer so bili obremenjeni na 130 odstotkov. Z vsakim tovornjakom so opravili 17 do 22 voženj, ter nato upoštevali povprečje vseh meritev. 

Pri preobremenjenem štiriosnem tovornjaku se je zavorna pot najbolj podaljšala, v povprečju kar za 23-odstotkov, oziroma okroglih deset metrov.

Meritve v idealnih pogojih

Meritve so opravljali v tako rekoč idealnih pogojih, torej v lepem vremenu, na suhem in kakovostnem asfaltu, z novimi tovornjaki in kakovostnimi pnevmatikami, v kabini pa je za volanom sedel izkušen profesionalni voznik. Meritve so opravljali s pomočjo merilnika pomika, ki na podlagi GPS lokacije meri hitrost in pojemek.

Ciljna hitrost, pri kateri so nato izvedli zaviranje do popolne zaustavitve, je bila pri vseh vozilih 80 km/h, meritve pa so izvajali v varnem okolju AMZS Centra varne vožnje na Vranskem.

Omeniti je treba, da so pri izvajanju zaviranj merili tudi temperaturo zavor – te so se med meritvami povečale za več kot dvesto stopinj Celzija.

Vozila so pred meritvami natančno stehtali, merili pa so tudi temperaturo zavor.

Masa ima vpliv na zavorno pot

Matija Mavrič, iz podjetja Cestel, je na predstavitvi rezultatov raziskave postregel še z zanimivimi podatki o kinetični energiji, ki jo ima vozilo in ključno vpliva na posledice, če pride do prometne nesreče. Pri hitrosti vožnje 80 km/h je pri tovornjaku skupne mase 13 ton ta osemkrat večja kot pri osebnem vozilu, pri 44-tonskem tovornjaku pa kar 27-krat večja.

Rezultati raziskave so jasno potrdili tezo, da ima masa vpliv na dolžino zavorne poti. Ta se le pri dvoosnem tovornjaku ni podaljšala, a tega jim, zaradi specifike kesona, tudi ni uspelo preobremeniti do ciljnih 130 odstotkov, temveč le do 117. 

Največje podaljšane zavorne poti so se pokazale pri štiriosnem tovornjaku – tam je bila, pri preobremenjenem, v povprečju za kar deset metrov daljša (23 odstotkov), največje odstopanje pa je bilo skoraj 14 metrov. Pri petosni skupini vlačilca in polprikolice je bila zavorna pot v povprečju daljša za 3,6 metra (8 odstotkov), največje odstopanje pa slabih deset metrov.

Zaključek je tako pričakovan – skupna masa vozila ima vpliv na zavorno pot!

Teste so izvajali z vozili, ki so v praksi najbolj pogosto preobremenjena - dvo in štiri osni tovornjak ter kompozicija vlačila in polprikolice.

Rezultati meritev

 S preizkusi so dokazali, da je zavorna pot pri preobremenjenih vozili daljša, kar ima vpliv, poleg infrastrukture, tudi na prometno varnost.