Lokalne vinjete bi lahko zmanjšale prihodke od prodaje

Ministrstvo za infrastrukturo, ki je s strani vlade pristojno za cestninski sistem in njegove morebitne spremembe, je družbi DARS d. d.  podalo pobudo za preučitev možnosti uvedbe nove vrste vinjete, s katero bi si uporabnik zagotovil pravico uporabe cestninskega omrežja na določenem območju, za razliko od sedanjega sistema, v katerem vinjete veljajo za celotno omrežje avtocest in hitrih cest. Na javnem razpisu za izdelavo študije sta bila izbrana v skupnem nastopu IPMIT d.o.o. in Prometnotehniški inštitut ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. V fazi izdelave študije sta analizirala prometne podatke, da bi ocenila odziv voznikov na morebitno uvedbo lokalnih vinjet, pa izvedla tudi anketiranje s terenskim raziskovanjem in računalniško podprtim spletnim anketiranjem.

Z analizo podatkov o prometu so v okviru študije najprej ugotavljali, na katerih avtocestnih odsekih prihaja v konicah do zgostitev prometa in zato potencialno do preusmeritve na vzporedno omrežje ter posledično manjše prodaje vinjet, kakor tudi, na katerih odsekih vzporednih cest prihaja v konicah do zgostitev prometa in bi zato potencialno prišlo do preusmeritve na avtocestno omrežje v primeru uvedbe lokalnih vinjet. Rezultati teh analiz prometnih razmer kažejo, da so potovalni časi po vzporednih cestah precej daljši kot po avtocestah, zato izdelovalca študije ugotavljata, da obstaja možnost, da bi se v primeru uvedbe lokalnih vinjet del prometa preusmeril z vzporednega omrežja na avtoceste. Ta potencial obstaja na območju Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Obale in študija kot potencialna območja uvedbe lokalnih vinjet obravnava teh pet območij. Z raziskavo med slovenskimi in tujimi vozniki vozil sta ugotavljala, kako verjetno bi se odločili za nakup lokalnih vinjet na posameznih območjih in po kakšni ceni.

Izdelovalca študije ocenjujeta, da bi v najboljšem primeru znašali prihodki od prodaje vinjet približno 167 milijonov evrov, kar je precej manj (15 odstotkov v primeru drugega scenarija in celo 27 odstotkov v primeru prvega scenarija) kot v letu 2015 doseženih skoraj 197 milijonov evrov (skupaj z DDV).

V primeru uvedbe lokalnih vinjet bi nastali dodatni stroški označevanj območij veljavnosti lokalnih vinjet ter povečani stroški tiskanja vinjet.

Uvedba lokalnih vinjet (ne glede na območje njihove veljavnosti: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj ali Obala) bi vsekakor vnesla zmedo med uporabnike glede območja veljavnosti. Poleg tega avtorja med dodatnimi tveganji in slabostmi v primeru uvedbe lokalnih vinjet opozarjata, da bi se povečale kršitve in zlorabe. Zaznavanje kršitev je s povečevanjem števila različnih vinjet vedno bolj oteženo, saj morajo cestninski nadzorniki opaziti vedno večje število (vedno manjših) sprememb pri označevanju vinjet.

»Na osnovi vseh ugotovitev zato uvedbe lokalnih vinjet ne predlagamo,« sta sklenila izdelovalca študije.