Kraje tovora in možne rešitve

V zadnjih letih prevozniki svojega bermudskega trikotnika nimajo v Atlantiku, temveč ga imajo pred nosom, v Evropi. Poleg vsakodnevnih poslovnih izzivov prevozniške dejavnosti se številni prevozniki vedno bolj soočajo tudi z naraščanjem kriminala na avtocestah in posledicami tega kriminala. Evropski parlament izgube zaradi kraj tovorov v Evropski uniji ocenjuje na 8,3 milijarde evrov v letu 2017! Ta vsota je ogromna, zanimivo pa je tudi, kje prihaja do kraj tovorov.

Na osnovi teh podatkov in izkušenj mednarodenga zavarovalnega posrednika Asko Assekuranzmakler GmbH in Asko MZP, d. o. o.,je nevarnost kraje največja v času počitka. Seveda poznamo številne pristope, ki naj bi zmanjšali obseg kraj tovorov. Najpogosteje se omenjajo naslednji pristopi:

• več zavarovanih parkirnih površin,
• boljša ozaveščenost prevoznikov o dejanskem stanju na cestah,
• boljša oprema priklopnikov, npr. priklopniki s togo nadgradnjo, proti razrezu odporne ponjave, alarmni sistemi,
• večji posluh političnih odločevalcev na evropski ravni, npr.: policija bi morala imeti več kadrov in boljšo tehnično opremo.

Dejstva

Žal je še dandanes dejstvo, da na primer v Nemčiji obstaja vsega skupaj 5 (pet) resnično varovanih parkirišč za tovornjake ob avtocestah in da so parkirna mesta na njih rezervirana vnaprej, običajno celo daleč vnaprej. Poleg teh obstaja še nekaj t. i. varovanih parkirišč, na katerih pa raven varovanja določajo lastniki sami. Praksa kaže, da to pogosto pomeni, v najboljšem primeru, zaokroženo površino s kamero in zapornicami za nadzor vozil na uvozu in izvozu. Varnostnike, na primer, pa na teh parkiriščih iščete zaman. Opremljenost teh parkirišč lahko preverite na spletni strani: https://www.iru.org/apps/transpark-app.

Revna ponudba parkirišč ob avtocestah je razlog, zakaj se vozniki tovornjakov pogosto zatekajo v industrijske cone v bližini avtocest in parkirajo svoja vozila na samem ob cestah v takih conah. V nasprotju s parkirišči ob avtocestah, kjer množica in stalni vrvež prestopnikom otežujeta krajo, imajo v slabo razsvetljenih in opustelih industrijskih conah tatovi lahko delo. Naše izkušnje pri vsakodnevni obravnavi takih zahtevkov kažejo, da vozniki kraje dopuščajo – kar je popolnoma razumljivo – saj se bojijo, da bi jih tatovi poškodovali ali celo ubili.

Prav pri prevozih med srednjo Evropo in Veliko Britanijo imajo številni prevozniki zelo slabe izkušnje s krajo tovorov. Del Evrope, kjer je kraj tovorov največ – torej evropski bermudski trikotnik – sega od nemškega Porenja prek severne Francije in Belgije do Velike Britanije. Samo na tem območju so pristojni organi v letu 2017 zabeležili več kot 14 tisoč kraj tovorov! K temu pa je treba dodati še pogosto vdiranje slepih potnikov v priklopnike, da bi se neopaženo pritihotapili v Veliko Britanijo. Zato prevozniki načrtujejo svoje vožnje tako, da pred obalo Kanala prevozijo najmanj 200 kilometrov brez postankov, toda to je znano tudi prestopnikom. Kraje so izrazito pogoste ob robovih omenjenega 200-kilometrskega pasu ob Kanalu, večinoma v Belgiji in Angliji. Malo in gosto naseljeno Belgijo prepreda gosta mreža tranzitnih poti tovornega prevoza. To prestopnikom ponuja možnosti za preprosto in neopaženo prečkanje meja z ukradenim blagom, »vročo« robo pa lahko brez težav odpeljejo tudi po morju.

V takih primerih mednarodne kriminalne združbe lahko izkoriščajo geografske omejitve pristojnosti nacionalnih policij, včasih pa, žal, tudi njihovo slabo motiviranost. Naše izkušnje kažejo, da čezmejno sodelovanje nacionalnih policij v praksi ne deluje, v najboljšem primeru pa je le omejeno. Od 3.000 kraj tovorov v Belgiji so rešili vsega skupaj 17 odstotkov primerov – res nesprejemljivo nizek delež!

Številke

Zagotovo vas zelo zanima, katere skupine izdelkov so najbolj zaželeni plen v glavnem dobro organiziranih kriminalnih tolp:

1. Živila/pijače – 16 %
2. Električna oprema – 16 %
3. Avtomobilski deli/pnevmatike – 13 %
4. Tekstil – 13 %
5. Izdelki za gospodinjstvo – 11 %
6. Kovine – 10 %

V Veliki Britaniji žal opažamo zelo neugodne trende. Kriminal te vrste je razširjen zlasti v urbanih središčih, in sicer v Londonu, Birminghamu in Manchestru, kjer je veliko industrijskih con in distribucijskih centrov. Britanski mediji območje Nottinghamshire južno od Manchestra označujejo kot »angleški epicenter kriminala v zvezi s tovornjaki«. V prvem četrtletju 2018 je bilo kraj tovorov za 6,3 odstotka več kot leto poprej – skupaj je bilo prijavljenih 454. Pri tem je nastalo za 1,10 milijona britanskih funtov škode. Strokovnjaki očitajo policiji, da njene preiskave niso dovolj prizadevne in obsežne. Med nam znanimi krajami v Veliki Britaniji v maju 2018 so tudi naslednje:

10. 5. 2018 – Luton, Bredfordshire – oblačila v vrednosti 96.517 EUR;
10. 5. 2018 – Shepshed, Leichestershire – avtomobilski deli v vrednosti 54.897 EUR;
11. 5. 2018 – Castle Doningtan, Leicestershire – pnevmatike v vrednosti 74.340 EUR;
22. 5. 2018 – Wheatley, Oxfordshire – avtomobilski deli v vrednosti 85.553 EUR;
22. 5. 2018 – Milton Keynes, Buckinghamshire – mešano blago v vrednosti 51.332 EUR;
23. 5. 2018 – Lockington, Derbyshire – kavni avtomati v vrednosti 51.121 EUR;
24. 5. 2018 – Stanford le Hope, Essex – vino v vrednosti 80.025 EUR;
29. 5. 2018 – Tiffield, Northamptonshire – električne naprave v vrednosti 74.154 EUR.

Cene varovanih parkirišč

Strokovnjaki voznikom takih tovorov svetujejo postanke na varovanih parkiriščih. Poleg tega, da je teh parkirišč v Veliki Britaniji premalo, je dejstvo, da lastniki tovorov tudi niso pripravljeni plačati zanje. Cena parkirnega mesta na varovanem parkirišču znaša približno 25 evrov/dan, kar je popolnoma sprejemljiv strošek. Če ceno primerjamo z vrednostjo tovora, gre za promile. Vendar pa bo to, če ima prevoznik 40 tovornjakov in se odloči, da bodo vsi prenočevali na varovanih parkiriščih, pomenilo dnevni strošek 1.000 evrov. Zaradi hude konkurence na področju tovornih prevozov teh stroškov ne more vedno prevaliti na naročnike prevozov.

Rešitve pred tatovi 

Prevozniki že nekaj let opremljajo svoje priklopnike s ponjavami, odpornimi proti rezanju, kar pomeni večje stroške opreme, obenem pa naj bi zmanjšalo nevarnost kraje tovora. Zmanjšanja obsega kraj pa za zdaj ni opaziti, saj so namreč tudi tatovi prilagodili svojo opremo. Zdaj namesto dolgih rezov v ponjave delajo manjše poskusne luknje in preiščejo tovor ter ocenijo, ali se jim kraja splača ali ne. Če se jim zdi tovor zanimiv, vlomijo skozi vrata na zadku priklopnika in ga neopaženo raztovorijo.

Seveda so se proizvajalci priklopnikov odzvali na ta pojav in zdaj ponujajo t. i. ponjave z alarmom. Ob poskusu kraje sistem prek sporočila SMS ali e-sporočila opozori prevoznika, z zvočnimi signali pa poskuša odvrniti tatove, tj. podobno kot protivlomni sistem v osebnem avtomobilu. Ob tem se porajata vprašanji: le kdo bo 24 ur na dan ostal pokonci in čakal na tako sporočilo ter kako naj se odzove nanj?

Nekaj osnov za rešitev tega problema je že na voljo, otipljive uspehe pa bo mogoče doseči le z rešitvami na evropski ravni, v okviru evropske politike. Nesmiselni predpisi o urah vožnje in urah počitka voznikov silijo voznike k postankom na nevarovanih parkiriščih in obveznemu prenočevanju v hotelih. Vozniki tako pogosto pustijo tovornjak parkiran nekje na samem, saj se s tovornjakom in priklopnikom ne morejo pripeljati do hotela. To ni prava rešitev. Dokler ima osrednjo vlogo pri prevozih človek, bo treba iskati rešitve po njegovi meri. Morda bomo nekoč v prihodnosti priča sporočilom, kakršno je naslednje: »Alexa, pripelji mi pošiljko dobrih in poceni pnevmatik.« Seveda z avtonomnim tovornjakom brez voznika ... A čeprav v letalstvu že dolga leta poznamo avtopilote, na letališčih, hvala bogu, še vedno srečujemo pilote!

Prispevek pripravili: ASKO MZP, d. o. o., in ASKO Assekuranzmakler GMBH