Ko na vozilo namestimo dodatno opremo

Vse spremembe in dodatna oprema, ki se vgradijo na vozilo, morajo ustrezati pravilniku, pregledati in odobriti jo mora pooblaščen organ, vpisane pa morajo biti v potrdilo o skladnosti. V primeru neupoštevanja teh določil se nepravilno nameščena oprema odstrani, za ponovno vključitev vozila pa je lahko odrejen ponovni pregled vozila pri pooblaščenem organu. 

Ugotavljanje skladnosti cestnih vozil

Ugotavljanje skladnosti cestnih vozil v Republiki Sloveniji je del evropskega sistema preverjanja vozil, ki omogoča, da se dajejo v promet samo vozila, ki ustrezajo veljavnim predpisom in tako zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti v prometu in varovanja okolja. Ti predpisi so za nekatere kategorije vozil že v celoti usklajeni (harmonizirani) v vseh državah EU, za druge pa ta postopek še poteka.

Za tiste kategorije vozil, ki jih zajemajo usklajeni predpisi (osebna vozila, motorna kolesa, nekateri traktorji), se pregled skladnosti s predpisi opravi samo enkrat v eni od držav Skupnosti (ES-homologacija) in nato velja v celotni Skupnosti. Za druge kategorije vozil, ki imajo samo nacionalno homologacijo, lahko proizvajalec pri nas zaprosi za priznanje tuje nacionalne homologacije in jo običajno tudi dobi, saj po večini ne gre za večja odstopanja od pri nas veljavnih predpisov.

Za to področje skrbi slovenski homologacijski organ in hkrati organ za posamično odobritev vozil. Za neposredni pregled vozil, predvsem pri posamični odobritvi, so v Sloveniji imenovane strokovne organizacije, obstajajo pa tudi tehnične službe za preverjanje vozil v postopku homologacije, od katerih delujeta dve tudi kot preizkuševalni laboratorij.

Pregled in odobritev predelave vozila

Vsaka izvedena sprememba oziroma predelava na vozilu zahteva postopek posamične odobritve predelanega vozila, ki se opravi pri akreditiranih organih. V tem postopku se izvede posamična odobritev predelanih vozil. Predelana vozila so vsa vozila, ki so že registrirana v Republiki Sloveniji in so se jim naknadno s predelavo spremenile tehnične lastnosti, namembnost ali oblika. Za izvedbo postopka posamične odobritve predelanega vozila lastnik vloži vlogo, ki se glasi na lastnika vozila. V postopku se preveri, ali je predelano vozilo v skladu s podatki v predloženi dokumentaciji in ali izpolnjuje veljavne tehnične zahteve, ki se nanašajo na predelavo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o skladnosti (SA, SB ali SC) oziroma izjavo o ustreznosti (A, B, C) ali potrdilo pooblaščenega zastopnika o podatkih na izdani izjavi o ustreznosti, če je bila izjava izgubljena (razen za vozila, prvič registrirana v Republiki Sloveniji pred 27. 3. 1993, in vozila, za katera homologacijski dokument ni bil izdan), potrdilo o vgradnji delov (npr. vlečne naprave, spojlerjev, vzmeti) oziroma pri zahtevnejših predelavah tehnično poročilo o predelavi (z risbami, specifikacijami in morebitnimi izračuni, ki dokazujejo skladnost predelave vozila z zahtevami tehničnih specifikacij – TSV in navodili proizvajalca). 

Pri predelavi podvozja mora biti predložen tudi zapisnik o kontroli in nastavitvi geometrije podvozja z izjavo, da geometrija ustreza tovarniškim normativom. Priložiti je treba tudi homologacijske certifikate oziroma poročila o preizkusu v skladu s homologacijskimi predpisi za vgrajene dele, sisteme ali naprave pri predelavi. Pri obdelavi vloge je treba dokazati tudi lastništvo vozila – prometno dovoljenje in morebitni računi o nakupu vozila in bistvenih sestavnih delov oziroma kupoprodajne pogodbe. Za predelano vozilo, ki je v skladu s homologacijskimi predpisi in ustreza zahtevam, se po zaključku postopka izda potrdilo o skladnosti, kamor se spremembe tudi zabeležijo.

Spremembe na vozilih, za katere je potreben postopek vpisa spremembe, so zamenjava pnevmatik in platišč, izpušnega sistema, vgradnja mehanske naprave za spenjanje vozil, vgradnja spojlerjev, zatemnitev stekel, zamenjava svetlobnih teles ali vgradnja dodatnih svetlobnih teles (npr. dnevnih luči), zamenjava vzmeti in blažilnikov, vgradnja cevne zaščite (sprednji cevni zaščitni lok, cevna zaščita pragov, cevna zaščita zadaj), predelava pogona na utekočinjeni naftni plin (UNP), sprememba namena uporabe vozila v šoli vožnje, prekategorizacija M1 v N1 in obratno, sprememba barve in izgradnja pri predelavi vgrajene opreme (povrnitev stanja pred predelavo).

Evidentiranje vgradenj na vozilih

Postopek je namenjen za evidentiranje vgradenj – sprememb na vozilu, ki morajo biti odobrene, vendar ne štejejo med predelave, zaradi česar jih ni treba preveriti v postopku posamične odobritve predelanih vozil. Vgradnjo odobrene naprave ali opreme na vozilo lahko izvede proizvajalec le-te, ali pravni subjekti, ki so registrirani za vzdrževanje in popravilo vozil. Izvajalec vgradnje mora izdati potrdilo o vgradnji. Spremembe na vozilu vpiše pooblaščena tehnična služba v »Potrdilo o skladnosti vozila« in evidentira v centralnem registru vozil.

Med evidentirane spremembe spadajo vgradnje sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov in so odobreni za vgradnjo v določen tip (varianto ali izvedenko) vozila – izpušni sistemi, mehanske naprave za spenjanje vozil razredov A50 in B50 (vlečne krogle premera 50 mm in vlečne glave zanje), spojlerji ter platišča in pnevmatike, ki jih je potrdil proizvajalec vozila. Za vpis spremembe je treba oddati vlogo za evidentiranje vgradnje odobrene naprave ali opreme na vozilo pri pooblaščenem organu za vpis sprememb.

Obvezna oprema v vozilih

Obvezna oprema vozil v cestnem prometu je rezervno kolo ali ustrezna naprava oziroma pripomoček, varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču, ki mora biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27, gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B, za druga vozila z gasilno sposobnostjo najmanj 21A, 113B), komplet za prvo pomoč za avtomobiliste in za motoriste, rezervne žarnice in zimska oprema. 

Za tovorna vozila, priklopna vozila in avtobuse je treba poleg prej navedene obvezne opreme imeti še podložne zagozde (najmanj dva kosa), dodatni varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču (če vlečejo priklopno vozilo in motorno vozilo, ki vozi na koncu kolone, če motorna vozila vozijo v organizirani koloni) ter kladivo za razbijanje stekla (prevoz potnikov – najmanj dva kosa).

Zimska oprema

Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila opremljena v zimskem času (od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta) in v zimskih razmerah. Če se uporabljajo letne pnevmatike, morajo imeti na vozila nameščene verige oziroma druge enakovredne pripomočke, ki jih odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. Osebna vozila – zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Tovorna vozila do 12 ton in vozila za prevoz oseb do 5 ton – zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali – poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.

Glavni kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm; globina dezena manj kot 3 mm – poletna pnevmatika. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«. Pnevmatik z žeblji ni dovoljeno uporabljati.

Označba vozil in priklopnih vozil

Raziskave prometnih nesreč ponoči in v slabi vidljivosti so pokazale, da je bila v več kakor 40 odstotkih vzrok za nesrečo slaba vidljivost vozila. UN ECE 104 je evropski pravilnik, ki v vseh državah članicah določa, da morajo biti vse odsevne oznake homologirane in nameščene na tovornih vozilih nad 7,5 tone in priklopnikih nad 3,5 tone v skladu s tem pravilnikom (kategorije vozil M2, M3, N, O2, O3 in O4). Ta določa ustrezno uporabo odsevnih trakov in ustrezno namestitev odsevnih trakov na zadnji in bočnih straneh tovornega vozila. Na strani se namestijo odsevni trakovi bele ali rumene barve, na zadnji strani rdeče ali rumene barve. Z odsevnimi trakovi je treba označiti bočni in zadnji del tovornega vozila ali prikolice, označenega mora biti najmanj 80 odstotkov dolžine in širine vozila. Če oznako na vozilu sestavljajo med seboj nepovezani deli odsevnih trakov, mora biti razdalja med posameznimi deli čim krajša in ne sme presegati 50 odstotkov dolžine najkrajšega odsevnega elementa.

Zadnja stran

Na zadnji strani vozila se uporablja rumen ali rdeč odsevni trak. Odsevni trak je treba namestiti v obliki vozila (kvadrat ali krog) čim bližje robov.

Bočna stran

Na bočni strani tovornih vozil in prikolic se uporabljajo odsevni trakovi bele ali rumene barve. Odsevni trak lahko ob straneh namestimo na dva načina – po celotni obliki vozila v obliki kvadrata (podobno kot na zadnji strani) ali namestitev odsevnega traku ob spodnjem delu vozila po celotni dolžini, ki se mu dodajo zgornje kotne oznake (razen na cisternah in mešalnih tovornih vozilih). Priporočljiva je uporaba odsevnega traku po celotni dolžini tovornega vozila tudi čez kabino, saj bo tako odsevni trak omogočal vizualno boljši pregled celotnega vozila.

Primeri namestitev nalepk na posamezne vrste in oblike vozil

Kategorije vozil:

M1 – osebna in bivalna vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži

N – tovorna vozila z vsaj štirimi kolesi

N1 – tovorna vozila z največjo maso do vključno 3,5 tone

N2 – tovorna vozila z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton

N3 – tovorna vozila z največjo maso večjo od 12 ton

L – kolesa z motorjem, motorna kolesa, trikolesa in štirikolesa

L1e – moped – dvokolo, mopedi katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h, delovna prostornina ne presega 50 ccm na prisilni vžig ali največja trajna nazivna moč ne presega 4 kW pri elektromotorju

L3e – motorno kolo, opremljen z motorjem, katerega delovna prostornina presega 50 ccm in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 45 km/h.

O – priklopna vozila

O1 – priklopna vozila z največjo maso do vključno 0,75 tone

O2 – priklopna vozila z največjo maso večjo od 0,75 tone do vključno 3,5 tone

Opozorilne svetilke

Posebne opozorilne svetilke morajo biti homologirane, ustrezati morajo Pravilniku UN/ECE R 65. To je predpis o sprejemanju enotnih tehničnih pravilnikov za cestna vozila, dele in opremo, ki se jih lahko vgradi in uporabi na ali v cestnih vozilih in jih je dovoljeno uporabljati v cestnem prometu. Velja za vse članice Evropske unije. Opozorilne svetilke morajo biti vgrajene čim bližje najvišjemu delu vozila tako, da so dobro vidne z vseh strani. Določeni so standardi in pogoji za svetilnost, jakost, moč in utripanje opozorilnih luči, blok luči, stroboskopskih in usmerjenih luči. Pri svetilnosti se testirata intenzivnost in razpršenost svetlobe, da lahko izdelek izpolnjuje niz pogojev, da izdelek ustreza razredu I ali razredu II. Meri se tudi barvna svetlobe, ki jo oddajajo opozorilne luči. Utripajoče luči morajo dosegati 2–4 Hz.