Izšla je novembrska številka revije
21.11.2024 Nova številka revije Transport & Logistika je že na voljo na bencinskih servisih in vseh bolje založenih prodajnih me...
Avtoprevozniška sekcija pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je že pred leti opozorila na zelo problematično stanje glede pretočnosti mejnega prehoda Bajakovo na srbsko-hrvaški meji in takrat v Sloveniji tudi organizirala sestanek s kompetentnimi udeleženci iz vseh treh držav.
Od takrat se – kljub nekaj konkretnim predlogom in sklepom – na Bajakovem ni praktično nič premaknilo na bolje – sodeč po vse daljših kolonah vozil kvečjemu na slabše. Nov poskus, kaj premakniti, je bil opažen 11. novembra letos na (podobnem) sestanku v Iloku, na katerem je bila prisotna tudi slovenska delegacija.
Sestanek se je zgodil na pobudo hrvaškega združenja cestnih prevoznikov, in čeprav je problematika mejnega prehoda Bajakovo povsem 'interna' stvar hrvaške in srbske države, je nanj zaradi tradicije dobrega sodelovanja s slovenskim avtoprevozniškim združenjem povabilo tudi slovensko delegacijo. Ta je bila tam bolj ko ne v funkciji opazovalca, seveda pa je bil smisel njenega sodelovanja v dejstvu, da tudi veliko slovenskih prevoznikov vozi na balkanski cestni osi in je zato interes slovenske strani za boljšo pretočnost Bajakovega še kako utemeljen. Izkoristila je seveda tudi priložnost, da predstavi svoj pogled na problematiko in oceno razmer na omenjenem prehodu. Razmere je – podobno kot drugi udeleženci – ocenila kot nevzdržne, saj se kolone čakajočih vozil merijo v več kilometrih, vozniki pa zaradi ekstremno dolgega čakanja delajo in živijo v dobesedno nehumanih razmerah. V tem pogledu Bajakovo v Evropi izstopa v negativnem smislu.
Ko so podrobneje analizirali stanje na mejnem prehodu, so med drugim ugotovili, da je prometni zamašek izrazitejši na srbski strani. Kar nekaj 'rezerve' so našli v nezadostni oziroma ne dovolj odzivni komunikaciji med mejnimi službami z ene in druge strani prehoda v trenutkih, ko prihaja do zgostitve prometa. Srbski predstavniki so ob tem napovedali hitrejše postopke, ko bo do konca vzpostavljen nov elektronski sistem procesiranja postopkov prehajanja vozil. Eden od organizacijskih problemov je tudi delovanje vzporednih mejnih služb, kot je na primer fitopatološki nadzor ipd. Te bi namreč glede na naravo transportne dejavnosti morale delovati neprekinjeno, dejansko pa delajo le v dnevnem času.
Kar zadeva infrastrukturne opremljenosti prehoda, so ugotovili, da bi določeno izboljšanje prinesla postavitev dveh dodatnih tehtnic na vsaki strani meje, kar menda ne bi predstavljalo finančno zahtevne investicije. Žal pa je ta predlog ostal brez odgovora, saj je manjkal predstavnik pristojne državne ustanove. Slišati pa je bilo tudi pobude za povečanje števila v vstopno-izstopnih stez.
Zelo zanimiv predlog – tudi za slovenske udeležence – so prinesli predstavniki hrvaškega združenja cestnih prevoznikov, ki so se zavzeli za odprtje dodatnega manjšega mejnega prehoda na območju Bajakovega, namenjenega izključno procesiranju vozil s srbsko, hrvaško in slovensko registracijsko oznako. Problem je pa seveda v tem, da bi v tem primeru šlo za izdatnejši infrastrukturni poseg, ki ni oprt na noben aktualen planski dokument. Naj pa bi bil problem zgolj infrastruktura, medtem ko – po besedah srbske strani – ne bi bilo težav s kadrovskim pokrivanjem.
Za pohitritev prehajanja vozil preko meje so nekateri udeleženci opozorili tudi na možnosti poenostavitve postopkov in morebitne uvedbe prednostnega prehajanja meje v primeru, ko so izpolnjene posebne formalnosti. Kot so poudarili, bi bilo treba slediti kar najboljšemu razmerju med zagotavljanjem učinkovitega nadzora nad blagom, ki se vnaša v Evropsko unijo, in zagotavljanjem sprejemljive pretočnosti prometa. V tem pogledu naj bi bilo učinkovitejše tudi nadziranje ilegalnih migracij.
Udeleženci so sestanek sklenili z dogovorom, da bodo 'pritisnili' na pristojne državne institucije, da se začno kar najhitreje uresničevati predlagane rešitve za izboljšanje prepustnosti meddržavnega prehoda Bajakovo.