Dolgotrajne čakalne dobe so – nehumane

Na teh mejnih prehodih statistika beleži največje čakalne dobe, ki že kritično upočasnjujejo prevoze, ki potekajo med evropskim vzhodom in jugovzhodom ter zahodno Evropo. Problematika ni od včeraj; nanjo so prevozniki, ki prevažajo na teh relacijah, začeli opozarjati že pred leti. Najprej na lokalni ravni oziroma znotraj lastne države, pozneje na ravni sosednjih držav. Ker pa se zadeve kljub opozorilom niso izboljšale, ampak so se z rastjo prometa in migrantsko krizo le še zaostrile, se je krog nacionalnih avtoprevozniških organizacij, ki jim pretočen promet na omenjenih relacijah predstavlja vitalen interes, sčasoma močno razširil. Sestanka v Beogradu so se tako udeležili predstavniki avtoprevozniških organizacij iz praktično vseh balkanskih držav: iz Srbije, Slovenije, Hrvaške, Romunije, Bolgarije, Makedonije, Črne gore, Grčije in Turčije, prišli so celo predstavniki iz Poljske, ki velja za državo z močno avtoprevozniško panogo.

Rezultat beograjskega sestanka je bila posebna deklaracija, v kateri so utemeljili zahteve po nujnih ukrepih za izboljšanje razmer na mejnih prehodih, naslovili pa so jih pristojnim institucijam držav, iz katerih so prišli udeleženci sestanka, v določenem delu pa tudi Evropski uniji in drugim institucijam, ki lahko s svojini aktivnostmi kakorkoli prispevajo k boljši pretočnosti mejnih prehodov. 

Kot so zapisali, znašajo aktualne čakalne dobe za prečkanje meje na najbolj prometnih mejnih prehodih od nekaj ur pa vse do nekaj dni, kar je z vidika delovnih razmer za voznika blago rečeno nehumano, ima pa to tudi občutne negativne učinke na prevoznikovo poslovanje. Zaradi čakanja na mejah se namreč krajšajo prevozne razdalje, krajša prevožena pot pa pomeni tudi manjši dohodek. Vse pogostejši so tudi primeri, ko prevozniki ne uspejo pravočasno dostaviti blaga, zaradi česar so moteni proizvodni procesi. Čakanje na mejah tako ni več samo problem konkretnega prevoznika, ampak problem nacionalnega gospodarstva.

Prometni zastoji so vabljiva priložnost za nasilen vdor migrantov v vozila
Posebej so poudarili, da se v vseh državah udeleženkah sestanka soočajo s kroničnim pomanjkanjem voznikov, tako nehumane delovne razmere pa bodo ljudi samo še bolj odvračale od poklica voznika. Pomembna je tudi ugotovitev, da so prometni zastoji vabljiva priložnost za nasilen vdor migrantov v vozila na njihovi poti do želene destinacije. Prevoznik, na katerega vozilu mejni uradniki odkrijejo ilegalne prebežnike, je prepoznan kot kršitelj zakona, posledica zanj je visoka globa in izgubljen čas za pravni postopek. To se jim zdi nevzdržno, zato so v deklaracijo zapisali tudi zahtevo, da se prevozniško podjetje in voznika izvzame iz odgovornosti v primerih nasilnega vdora migrantov v njihova vozila, pri čemer pride do poškodb carinskih oznak tovora.

Besedilo: Janez Kukovica, OZS