Delovanje Darsovega nadzornega centra

Bistveno vlogo pri tem imajo nadzorni centri, ki 24 ur na dan bdijo nad potekom prometa na avtocestah in hitrih cestah ter upravljajo s prometom na način vzpostavljanja čim večje varnosti in seveda pretočnosti. 

In kako to delo opravljajo nadzorniki prometa, s katerimi orodji, kako sporočila pridejo do njih in kako do uporabnikov? 

Sistem za nadzor in vodenje prometa na avtocestah poteka na štirih ravneh:

• Na najvišji ravni je glavni nadzorni center (GNC), ki v sistemu vrši predvsem nadzorno funkcijo nad delovanjem celotnega sistema na avtocestni mreži v državi ter komunikacijo z glavnimi nadzornimi centri sosednjih držav. 
• Na drugi ravni so regionalni nadzorni centri (RNC), ki vršijo nadzor in ukrepe vodenja prometa na izbranih avtocestnih odsekih oziroma na regionalnih podsistemih. Preko glavnega in regionalnih centrov je sistem povezan z drugimi organizacijami in sistemi v Republiki Sloveniji in sosednjih državah. 
• Na tretji ravni so lokalne postaje, ki krmilijo zunanje podsisteme in lahko izvajajo nekatere avtomatske ukrepe vodenja prometa. 
• Na najnižji ravni so zunanji podsistemi, ki omogočajo zbiranje podatkov vzdolž avtocestnih odsekov ter informiranje oziroma vodenje uporabnikov avtocest.

S sistemi za nadzor in vodenje prometa na avtocestah zasledujejo naslednje cilje: 

• ustrezno vodenje prometa omogoča večjo izkoriščenost kapacitete avtocestnega odseka v potencialno nevarnih situacijah na cesti, 
• ob upoštevanju ukrepov vodenja prometa in prilagoditvi načina vožnje trenutnim razmeram na cesti se zmanjša možnost nastanka prometnih nesreč,  
• uporabniki avtocest na podlagi informacij o trenutnem stanju na cesti lažje načrtujejo potovanje in izberejo optimalno pot,
• ukrepi vodenja prometa posredno vplivajo na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (manj zastojev – manjša emisija izpušnih plinov, manj prometnih nesreč – manjša možnost razlitja strupenih snovi). 

Kateri procesi vodenja prometa se odvijajo v ozadju?

• V sistemu neprekinjeno poteka zbiranje in obdelava prometnih in vremenskih podatkov ter podatkov o pojavu izrednih dogodkov na cesti, in sicer preko merilnikov za zbiranje prometnih podatkov, cestno-vremenskih postaj in drugih virov. Poleg teh podatkov se v sistemu zbirajo tudi druge vrste podatkov (obratovalni in sistemski podatki, konfiguracijski in sistemski parametri, informacije drugih organizacij in sistemov).
• Na podlagi primerjave zbranih podatkov o trenutnem stanju na cesti in mejnih vrednosti različnih količin v sistemu neprekinjeno poteka nadzor nad trenutnim stanjem na cesti. 
• Nadzor nad delovanjem sistema poteka neprekinjeno, in sicer na podlagi obratovalnih in sistemskih podatkov. 
• Ukrepi vodenja prometa in informiranja uporabnikov avtocest se izvajajo v potencialno nevarnih situacijah na cesti, ki nastopijo ob prekoračenju mejnih vrednosti in ogrožajo prometno varnost. Potencialno nevarne situacije na cesti se v sistemu delijo v tri skupine: potencialno nevarne prometne situacije, potencialno nevarne vremenske situacije, napovedani in nenapovedani izredni dogodki na cesti. Sistem mora omogočati avtomatsko izvajanje ukrepov vodenja prometa in informiranja uporabnikov avtocest v potencialno nevarnih vremenskih in prometnih situacijah na cesti, v primeru pojava izrednega dogodka na cesti in ob izvajanju izrednih dejavnosti zaradi vremenskih razmer pa mora biti mogoč ročni zagon ustreznih ukrepov.