Dars pričel z gradnjo zadnjega dela avtocestnega križa

 Izboljšala bo kakovost življenja ljudi in zvišala prometno varnost, saj bo prevzela velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci – Jurovci – Gruškovje. Slovesnosti ob začetku gradnje se je na gradbišču v Lancovi vasi kot slavnostni govornik udeležil predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, prisotni pa so bili tudi minister dr. Peter Gašperšič, predstavniki občin, skozi katere poteka trasa, in uprava družbe Dars. 

Dars uspešno nadaljuje s povezovanjem Slovenije z avtocestnim sistemom. Izgradnja odseka Draženci – Gruškovje, ki povezuje odsek Slivnica – Draženci in mejni prehod Gruškovje, predstavlja zadnji manjkajoči del do z avtocestami povezane Slovenije. Ima pa tudi velik mednarodni pomen, saj predstavlja edinih nedokončanih 13 kilometrov na 2.300 kilometrov dolgem odseku med Hamburgom in Solunom in bo zaključil infrastrukturno povezavo na tej celotni razdalji.

Izjemnega pomena je tudi za Slovenijo in okoliško prebivalstvo, saj prinaša hitrejši, okolju prijaznejši in varnejši pretok prometa. Projekt vse od začetnih faz poteka v skladu z načrti. V kratkem času od sprejetja Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje v letu 2010 je DARS odkupil vsa zemljišča in pridobil vsa potrebna soglasja in gradbena dovoljenja, in pripravil vlogo za pridobitev evropskih sredstev. Gradbena dela se že začenjajo. Prvi del odseka bo za promet predvidoma odprt novembra 2017, celoten odsek pa julija 2018.

Na svečani slovesnosti, ki je potekala na gradbišču avtocestnega odseka v Lancovi vasi v občini Videm, so temeljni kamen položili predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, predsednik uprave družbe Dars d.d. mag. Matjaž Knez in župani občin, skozi katere poteka trasa: občine Videm, Friderik Bračič, občine Žetale Anton Butolen, občine Hajdina mag. Stanko Glažar in občine Podlehnik Marko Maučič.

Predsednik Vlade RS je v slavnostnem nagovoru med drugim izpostavil: »Začetek te pomembne investicije dokazuje, da so veliki projekti v naši državi možni. Slovenija se počasi, a vztrajno postavlja na noge, tako na področju gospodarstva, kot drugje. Verjamem, da smo na dobri poti, da dosežemo dolgoročno stabilno gospodarsko rast, večjo politično stabilnost ter dolgoročno urejene javne finance. Na tej poti pa si lahko obetamo tudi več infrastrukturnih projektov. Sedaj ni več ovir, gradnja mednarodno pomembnega odseka se lahko začne. Izvajalcem želim, da bo njihovo delo potekalo tekoče in brez zapletov.«

Predsednik uprave družbe DARS, mag. Matjaž Knez, je ob tem povedal, da bo ta odsek v prvi vrsti izboljšal kakovost okolja in življenja lokalnih prebivalcev, zvišal pretočnost in prometno varnost, zadovoljstvo uporabnikov ter prevzela velik del mednarodnega prometa. »Z dokončanjem odseka bo tako vzpostavljena celostna avtocestna povezava in bo ena ključnih evropskih povezav v smeri sever - jug. Slovenija tako ne bo ostala črna lisa na avtocestni povezavi med Hamburgom in Solunom.« Poudaril je še, da je »današnji dogodek je poklon znanju, odločnosti, preudarnosti in če hočete tudi vizionarstvu, ki so potrebni ob odločitvah za velike projekte.«

Priprava projekta se je na DARS pričela kmalu po sprejetih uredbah vlade v letih 2010 – 2012 (DPN). Pridobljena so vsa dovoljenja, končano je odkupovanje zemljišč za potrebe gradnje in odkupi vseh 31 objektov, ki jih je potrebno porušiti. Zaključeni so tudi že razpisi za izbiro izvajalca. Za izgradnjo 1. etape do 7,26 km je ponudbe oddalo 13 ponudnikov iz 7 držav. Dela v vrednosti preko 56 milijonov evrov bodo opravljali JV SGP Pomgrad, GGD d.d., CGP d.d. Novo mesto in CP Ptuj d.d. V teku je potrditev predloga izbire izvajalca gradbenih del za 2. etapo od 7,26 km do 13,03 km. Vrednost razpisanih del je 74,84 mio EUR brez DDV.

Dolžina odseka znaša 13,03 km, gradil pa se bo na trasi sedanje glavne ceste G 1-9, ki se bo v celoti ukinila. V sklopu investicije bo grajena vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 km, ki bo vršila funkcijo povezovalne ceste med kraji ob trasi avtoceste in kot dostop do okoliških zemljišč ter nadomešča staro glavno cesto G 1-9. Izgradili se bodo tudi trije avtocestni priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl.

Gradnja poteka od konca julija 2015 in bo predvidoma potekala do meseca junija 2018. Gradilo se bo v dveh etapah – prva etapa poteka do 7.26 km in druga do 13.03 km. Gradnja posamezne etape avtoceste bo potekala v dveh fazah. Prva faza bo obsegala dograditev obstoječe glavne ceste - izgradnja polovice AC, promet bo nemoteno potekal po obstoječi glavni cesti. V tej fazi bodo izvedena tudi vsa križanja preko nove AC (nadvozi, podvozi, mostovi) za zagotavljanje prečnega prometa preko današnje glavne ceste. Druga faza predvideva preusmeritev prometa na novo izgrajeno polovico AC in dograditev druge polovice AC, promet bo potekal po polovici nove avtoceste. Na novo bodo zgrajeni številni objekti, med njimi tudi 7 nadvozov, 3 podvozi, 2 podhoda (podhod za kolesarje in pešce in podhod za živali), 9 avtocestnih in 15 mostov na deviacijah, predor Log (dolžina s portali znaša 150 m) in drugi.

Avtocestni odsek ima na začetnem delu predvideno enako projektno hitrost 130 km/h kot predhodni že zgrajen avtocestni odsek Slivnica – Draženci, na katerega se navezuje. V nadaljevanju avtocestnega odseka, od priključka Zakl do mejnega prehoda Gruškovje, bo projektna hitrost 110 km/h. Trasa avtoceste poteka v smeri sever - jug, najprej po ravninskem delu Ptujskega polja, nato pa po razmeroma široki dolini potoka Rogatnica (širina ca. 300 m) skozi haloške griče.

Na tem delu trase AC so načrtovani priključka »Lancova vas« in »Podlehnik«, oskrbni center »Podlehnik«, cestninska postaja »Podlehnik« ter deviacije regionalnih in lokalnih cest. Od vasi Stanošina se dolina proti jugu začne postopoma zoževati. Dolina Rogatnice postane zelo ozka. Tu je trasa speljana po dolinskem dnu po obstoječi glavni cesti G-I-9, Na tem delu je  načrtovan priključek »Zakl« ter deviacije regionalne in lokalnih cest.

Investicijska vrednost, ki vključuje projektiranje, odkupe zemljišč, gradnjo in druge stroške projekta znaša (skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami) 194,55 milijona evrov brez DDV oz. 245,39 milijona evrov z DDV in stroški financiranja. Naložba se bo financirala iz lastnih sredstev investitorja DARS d.d.; TEN-T sredstev EU (sofinanciranje dela stroškov izdelave prostorske dokumentacije in PGD ter PZI projektov); sredstev kohezijskega sklada EU in kredita EIB.