25 let inovacij

Sprinter je na tržišče prišel sredi 90. let prejšnjega stoletja, pred dobo digitalizacije in interneta, v času, ko si skoraj nihče ni mogel predstavljati sedanjih razsežnosti logistike paketov, ki so posledica razcveta spletne trgovine. Takrat je bil Sprinter najsodobnejše lahko gospodarsko vozilo. Imel je kolutne zavore na sprednjih in zadnjih kolesih, sistem proti blokiranju koles med zaviranjem ABS, elektronsko nadziran diferencial ABD, lažjo karoserijo, ter nizko porabo goriva. Zraven tega je postavil nove standarde na področju varnosti, učinkovitosti in udobja. Zato ne preseneča, da je bil Sprinter v letu 1995 deležen izjemno pozitivnega sprejema. Na testih v nemških revijah so ga uvrstili med dostavno vozilo z najvarčnejšim motorjem, veljal pa je tudi za najtišjega transporterja na trgu. Tako je Sprinter še istega leta, ko je bil predstavljen, bil okronan za Dostavnika leta 1995.Pred konkurenco
Sprinter je januarja 1995 prišel na trg z raznoliko motorno paleto. Na voljo sta bila štirivaljna dizelska motorja OM 601 D 23 in OM 602 DE 29 LA, štirivaljni bencinski motor M 111 E 23, ter 2,9-litrski petvaljni turbobencinski motor z direktnim vbrizgom, ter hladilnikom polnilnega zraka in neverjetno močjo 122 KM, kar je bilo v tistem času nepredstavljivo za dostavno vozilo.Zasnova Sprinterja je bila že od samega začetka odlična. Pri Mercedesu so dobro poznali potrebe trga, zato je bil novi Sprinter resnično večstranski. Na voljo je bil kot tovorni kombi ter kot kombi s petimi ali devetimi sedeži za prevoz oseb. Vendar to še ni bilo vse. Sprinter ni dokazoval svojih sposobnosti zgolj na področju logistike, temveč tudi na številnih drugih področjih uporabe. Sprinter je bil namreč na voljo tudi kot prekucnik, ter kot tovorno vozilo s kesonom. Tako so ga stranke hitro začele ceniti tudi za uporabo na gradbiščih, v komunalnih službah, ter v požarnih in reševalnih službah, odlično pa se je izkazal tudi v vlogi kamperja. Na voljo je bil v treh medosnih razdaljah 3.000, 3.350 in 4.025 milimetrov, največje dovoljene bruto mase pa so v začetku znašale 2.590, 2.800 ali 3.500 kilogramov.Zgolj dobrega pol leta po uradni predstavitvi pa so septembra 1995 na pariškem sejmu gospodarskih vozil premierno predstavili Sprinterja s povečano dovoljeno bruto težo. Ta je sedaj znašala 4.600 kilogramov. Da je Sprinter lahko prevažal takšno maso, so ga na zadnji osi opremili z dvojnimi pnevmatikami. Tako je Sprinter zabrisal mejo med lahkimi in težkimi gospodarskimi vozili in prodrl v težji razred, ki je bil prej rezerviran za manjše tovornjake. Hkrati so v Parizu predstavili tudi električno gnano različico Sprinterja E s trifaznim asinhronim elektro motorjem z močjo 45 KM. V naslednjih letih je Mercedes-Benz raziskal tudi Sprinterje s hibridnim pogonom in pogonom na gorivne celice.Leta 2000 je bila prva generacija Sprinterja deležna oblikovne prenove. Zunanjost so pomladili z novo sprednjo masko, pokrovom motorja in modernejšimi žarometi. V notranjosti pa so prestavno ročico integrirali v armaturno ploščo in tako povečali ergonomijo. Hkrati so posodobili tudi motorno paleto z novimi dizelskimi motorji z neposrednim vbrizgom goriva, katerih moč je znašala 82 KM do 156 KM. V letu 2002 so izboljšali varnost z dodanim elektronskim programom stabilnosti ESP, novembra 2003 pa je iz proizvodne linije v Düsseldorfu pripeljal milijonti Sprinter.

Vstop v digitalno dobo
Druga generacija Sprinterja je bila predstavljena leta 2006. Njena največja novost je bil opcijski štirikolesni pogon, prav tako pa je bila oblika deležna obsežne pomladitve. Ta generacija je ostala na trgu vse do leta 2018, ko je na ceste zapeljala že tretja generacija Sprinterja. Pri tretji generaciji so zraven standardnega zadnjega pogona in opcijskega štirikolesnega pogona dodali na izbiro še sprednji pogon. To je bila tudi prva serija dostavnikov, ki je utelešala Mercedesovo filozofijo adVANce. To je filozofija prihodnosti, s katero so novega Sprinterja vključili v digitalno omrežje. Zadnja generacija Sprinterja sledi oblikovalski strategiji Mercedes-Benzovih osebnih vozil, zato je kabina ergonomsko izboljšana, prav tako pa vozilo vsebuje nešteto varnostnih inovacij. Leta 2019 je Mercedes-Benz predstavil eSprinterja z baterijsko-električnim pogonom. Gre za prvega električnega Sprinterja, ki je na voljo za komercialno uporabo. Poganja ga elektromotor z močjo 116 KM s pogonom na prednji kolesi. Energijo za napajanje pa črpa iz baterije, katere kapaciteta lahko znaša 35 kWh ali 47 kWh. Kot je videti, bo prihodnost Sprinterja električna in brez emisij, kaj več o tem pa čez prihodnjih 25 let.