Višje hitrosti - hujše prometne nesreče

Pri višjih hitrostih so posledice prometnih nesreč hujše
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, glede na število vseh prometnih nesreč, je bil v letu 2018 17,9-odstoten. Delež, ki se skozi leta malenkostno spreminja, kaže na velik vpliv neprilagojene hitrosti na nastanek prometnih nesreč. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo kar 37 od skupaj 91 v prometnih nesrečah umrlih ljudi, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že devet ljudi, enako kot lani in predlani v istem obdobju. 

S hitrostjo so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Nevarnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Pot ustavljanja zajema reakcijsko pot in zavorno pot. Pri 50 kilometrih na uro vozilo do zaustavitve prevozi kar 28 metrov dolgo pot. V letošnji izrazito deževni pomladi je treba upoštevati tudi dejstvo, da se na mokri cesti pot ustavljanja podaljša kar za deset dodatnih metrov. Pri višjih hitrostih ni le daljša pot ustavljanja vozila, temveč so hujše tudi posledice prometnih nesreč.

Vožnja po omejitvah še vedno najbolj varna
Vse študije, analize in testi kažejo, da se z vsakim znižanjem povprečne hitrosti, samo za en odstotek ali samo za en kilometer na uro, bistveno izboljša cestnoprometna varnost in zniža možnost za nastanek prometne nesreče. Tudi če se ta zgodi, so posledice manj hude. Po podatkih zadnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je Agencija predstavila septembra lani, bi se število mrtvih na slovenskih cestah letno lahko zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka. Ena izmed ključnih nalog vsakega udeleženca v prometu je, da se zave, da je resnično treba voziti po omejitvah in s prilagojeno hitrostjo glede na razmere na cestišču in v prometu. To je odgovornost vsakega voznika, saj gre za varnost vseh, ki bi morala biti vodilo vsakomur, ne pa zgolj strah pred represivnimi ukrepi, kot so kazni policije.