Širjenje površin Luke Koper

Z naraščanjem tovora v pristanišču se namreč povečujejo potrebe po skladiščnih površinah, ki so na razpolago predvsem na območju ankaranske bonifike. Pri tem sogovorniki niso mogli mimo zadnjega sklepa mestnega sveta koprske občine, ki nasprotuje podaljšanju prvega pomola. Tudi ankaranska občina ima pomisleke do nekaterih načrtovanih investicij, zato je minister obljubil, da se bo ministrstvo bolj aktivno vključilo v reševanje teh vprašanj. Vendar je opozoril, da morajo tudi lokalne skupnosti konstruktivno pristopiti k dialogu.

Na srečanju je bilo, med drugim govora tudi o novem vhodu v pristanišče iz Bertoške vpadnice. Znano je, da je projekt blokiran zaradi lastniškega spora med koprsko občino in državo glede ene od parcel, ki leži na trasi vhoda. Rešitev tega problema je že pripravljena in sicer v obliki večstranskega sporazuma, po katerem bi občina in država Luki Koper podelili stavbno pravico, med tem ko bi lastniško vprašanje reševali na sodišču. Ministrstvo in Luka Koper se s tako rešitvijo strinjata in pričakujeta, da bo tudi v interesu koprske občine, saj bi tako večji del kamionskega prometa preusmerili stran od mestnega jedra.

Minister Gašperšič se je v nadaljevanju udeležil tudi tradicionalnega predprazničnega sprejema za pristaniško skupnost, na katerem sta Uprava RS za pomorstvo in Luka Koper tudi slavnostno zaključili projekta poglabljanja plovnega kanala in kontejnerske obale v prvem bazenu. Oba projekta sta bila sofinansirana tudi s strani Evropske unije, in sicer plovni kalan iz Kohezijskega sklada, prvi bazen pa iz Vseevropskega prometnega omrežja TEN-T.

»Petnajst metrov je tista globina, ki nam omogoča sprejem največjih kontejnerskih ladij, tudi do 20.000 kontejnerskih enot kapacitete. Potrebujemo pa seveda tudi zmogljivejšo opremo, ki smo jo že naročili«, je v nagovoru poudaril predsednik uprave Dragomir Matić.  »S tem bomo občutno okrepili produktivnost terminala in našim poslovnim partnerjem zagotovili še boljši servis. V Luki Koper smo namreč odločeni, da ostanemo največji kontejnerski terminal v Jadranu. Slovenija je lahko upravičeno ponosna na svoje morsko okno v svet«, je zaključil Matić.

Direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec je na slovesnosti ministru Gašperšiču predal stekleno posodo, v kateri je bil mulj iz poglabljanja. S tem sta simbolično zaokrožila projekt, ki se je odvijal v več fazah. Vrednost projekta poglabljanja v domeni Luke Koper je znašala 8,3 milijona evrov, plovni kanal pod okriljem Uprave za pomorstvo pa 9,2 milijona.