Objestna vožnja, agresivni vozniki in slaba prometna kultura

V času slabega vremena ob robu cestišča marsikje zastaja voda ali snežna brozga, na kar morajo biti vozniki posebej pozorni pri vožnji mimo kolesarjev, e-skirojev in pešcev. Nemalokrat so ti udeleženci izpostavljeni namernemu »tuširanju« mimo vozečih motornih vozil, kar prav tako sodi med elemente objestnosti. Raziskava javnega mnenja, ki jo je Agencija za varnost prometa naročila lani, je pokazala, da sodita nestrpnosti in agresivna vožnja med tri največje probleme, kot jih vidi slovenska javnost v prometu. 

Agresivna vožnja lahko sproži verigo dogodkov, ki v prometu povzročijo nevarne in stresne razmere, ki lahko vodijo do nesreče. Takšno vedenje pogosto izhaja iz naglice, raznovrstnih obremenjenosti, nestrpnosti, jeze ali zgolj poskusa prihraniti čas. O agresivnem vedenju lahko sklepamo iz načina vožnje, pri katerem pa ni vedno očiten agresiven namen, saj lahko voznik izsiljuje ali menja pasove tudi zaradi nepozornosti ali kot posledice uporabe mobilnega telefona ali multimedije, ki našo pozornost odvrača od dogajanja na cesti in ob njej. Objestna ravnanja v prometu lahko spodbuja tudi predhodno uživanje alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. 

Poleg ozaveščanja na temo strpnosti in odgovornosti pri udeležbi v prometu, ki vodi v izboljševanje prometne kulture, je ključen nadzor spoštovanja predpisov in voznikovo zavedanje, da bo kršitev zagotovo opažena in sankcionirana. 

Agencija za varnost prometa podaja nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru, ko naletimo na voznika, ki se ne ozira na druge udeležence v prometu, seveda pa tako ravnamo ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov:

• Varno se umaknite z njegove poti.
• Ne poskušajte ga ovirati, ali takšne agresivne vožnje nehote spodbujati s pospeševanjem.
• Ne ovirajte ga pri hitri menjavi voznega pasu.
• Varno ustavite na primernem mestu in pokličite policijo.
• Če ste priča prometni nesreči, ki jo je zagrešil takšen voznik, počakajte na prihod policije in jim razložite, kaj se je zgodilo

Strpna, odgovorna in varna vožnja je del prometne kulture, ki je sestavljena iz več dejavnikov. Oblikujemo jo z vzgojo od predšolskega obdobja dalje, pri čemer so otroku glavni vzor starši oziroma skrbniki, v osnovni in srednji šoli, s kakovostnim procesom usposabljanja za voznika, s treningi varne vožnje. Pozitivna prometna kultura, ki jo oseba osvoji v otroštvu in mladosti, se tudi ob negativnih vplivih družbenega okolja ne spremeni tako zlahka. Čustveno zrel voznik si bo vedno prizadeval, da bo njegova vožnja strpna ter varna ne le zanj, temveč za vse udeležence v prometu.