Mejni prehod Petišovci naj bi zaprli za težka tovorna vozila

Pri tem izstopa mejni prehod med Hrvaško in Srbijo Tovarnik /Šid, kjer čakalne dobe segajo od 8 do 15 ur, veliko pa se čaka tudi na hrvaško-bosanskih prehodih in prehodih med Slovenijo in Hrvaško.

Na to, kako pereča je postala problematika (ne)pretočnosti mejnih prehodov na balkanski tranzitni osi, kaže med drugim tudi to, da je bil letos spomladi v Vinkovcih posebej temu namenjen posvet, na katerem so se zbrali predstavniki avtoprevozniških združenj Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bolgarije ter predstavniki nekaterih vladnih resorjev iz omenjenih držav. Rezultat posveta je bilo v glavnem benevolentno (a malo zavezujoče) stališče, da vsak od udeležencev skuša v svojem nacionalnem okolju spodbudite ukrepe, ki bi reševali probleme pretočnosti mejnih prehodov. V neuradnem delu pogovorov je slovenska stran tudi podrobneje predstavila problematiko neevidentiranih plačil, ki jih morajo slovenski vozniki plačati srbskim in hrvaškim mejnim organom že zgolj za to,če želijo prestopiti mejni prehod v nekem »normalnem« času. Tako hrvaška kot srbska stran sta zagotovili, da se taki primeri v prihodnje ne bodo več dogajali.

Obljube ne prinašajo nič novega

Konec leta je moč ugotoviti, da ugotovitve in zaobljube iz Vinkovcev niso prinesle prav nobenega učinka. Pravzaprav se razmere za avtoprevoznike na mejnih prehodih od tedaj kvečjemu še poslabšujejo. Dejstvo namreč je, da tranzitni tokovi rastejo iz leta v leto, k problemu pa prispevajo tudi ponovno okrepljeni migrantski tokovi. Tudi sicer neformalno dana obljuba srbskih in hrvaških predstavnikov, da bodo izkoreninili neivedentirano zaračunavanje za »usluge hitrejše mejne obravnave«, se je izkazala za pozabljeno v naslednjem trenutku. 

Zaprtje mejnega prehoda Petišovci za tovorna vozila

Še več, slovenske avtoprevoznike je pred kratkim presenetila informacija, ki so jim jo posredovali hrvaški kolegi, sodeč po njej pa naj bi hrvaški organi z začetkom naslednjega leta zaprli prehod Petišovci/Mursko Središče za težka tovorna vozila. Napovedani ukrep hrvaških oblasti je glede na zaostreno problematiko pretočnosti mejnih prehodov težko razumljiv, saj to pomeni, da se bo posledično povečal pritisk na preostale mejne prehode (Gruškovje/Macelj in Obrežje/Bregana), ukinitev enega takega prehoda pa pomeni tudi poslabšanje razmer za delo prevoznikov z omenjenega območja, ki se jim bodo zato (ob)vozne relacije močno podaljšale. Očitno dajejo hrvaške oblasti prednost racionalizaciji delovanja državnih služb na mejnih prehodih in se s takimi načrti le prilagajo stanju nenehne kadrovske podhranjenosti z obmejnimi uslužbenci. 

Obe slovenski avtoprevozniški združenji sta na to novico že reagirali in na naslove več slovenskih ministrstev naslovili pobudo, da pri hrvaški strani dosežejo opustitev take namere. Ob tem kaže spomniti, da tako sekcija za promet pri OZS kot tudi Združenje za promet pri GZS že vrsto let opozarjata na potrebo, da bi se povečala zmogljivost na dveh ključnih mejnih prehodih (Obrežju in Gruškovju) tako z aktivizacijo dodatnih voznih stez kot z okrepljenimi posadkami mejnih uslužbencev. Ker je ministrstvo za javno upravo pred časom prejelo dodatna finančna sredstva za upravljanje in vzdrževanje mejnih prehodov, avtoprevozniki seveda pričakujejo, da se bo to odrazilo v ukrepih, ki bodo zagotovili hitrejši in varen pretok vozil preko mejnih prehodov.