Če želimo konkurenčnost, potrebujemo spremembe – zdaj

»Zagotovo moramo nasloviti problematiko pomanjkanja kadrov v nekaterih segmentih logističnega sektorja na eni, in togo delavnopravno zakonodajo na drugi strani. Posebno pozornost moramo nameniti tudi priložnosti zaposlovanja tujcev, ki je lahko uspešno le, če ob usklajeni zakonodaji upoštevamo tudi pravila socialne odgovornosti in vključevalnosti,« je poudaril Lotrič.

Dotaknil se je tudi izzivov, ki jih prinašata zeleni prehod in obveznost poročanja o ogljičnih emisijah, ter naporov za razogljičenje logističnega sektorja. »Trajnostni razvoj, zmanjšanje emisij CO₂ in optimizacija transportnih poti niso več izbira, temveč nujnost. Uvajanje tehnologij, kot je Digital Twin, tehnologija in drugih naprednih tehnologij, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju napak, povečanju natančnosti in fleksibilnosti logističnih operacij, ter hkrati ščitijo pred tveganji, kot so na primer kibernetski napadi in nepredvidljive spremembe na trgu, zahtevajo vlaganja tako v tehnologijo kot v ustrezno usposobljene kadre,« je izpostavil Lotrič. Poudaril je še, da je za uspešno preobrazbo ključna tudi dostopnost ustreznih finančnih mehanizmov, ki bi podjetjem omogočili vlaganje v trajnostne in tehnološke rešitve.

V nadaljevanju je opozoril na pomen sodobne prometne infrastrukture in logističnih centrov, ki so v tujini že dolgo standard. »Takšni centri omogočajo konsolidacijo blaga, učinkovitejšo distribucijo in izkoriščanje digitalnih rešitev – od sistemov za sledenje pošiljk, avtomatiziranega usmerjanja do napredne analitike, ki omogoča napovedovanje potreb in boljše načrtovanje,« je pojasnil. Pri tem je izpostavil, da se v tujini pogosto uporabljajo modeli javno-zasebnih partnerstev, ki omogočajo združevanje strateških interesov države z učinkovitostjo zasebnega sektorja.

Predsednik Državnega sveta je tudi spomnil na večkrat izražena opozorila glede zapletenih in dolgotrajnih postopkov prostorskega načrtovanja. »Pretirana birokratizacija in razpršenost pristojnosti po ministrstvih zavirata izvedbo ključnih infrastrukturnih projektov. Potrebujemo hitrejši in učinkovitejši sistem umeščanja v prostor,« je opozoril. Kot potencialno rešitev vidi uvedbo druge ravni lokalne samouprave – regij oziroma pokrajin – za kar si Državni svet prizadeva že drugi mandat. Izpostavil je tudi vpliv regulative na konkurenčnost slovenskih podjetij, saj so nanjo vezani stroški gradnje, registracije vozil ter obdavčitve in prispevki za plače.

Lotrič je v zaključku poudaril pomen znanstveno-raziskovalnega sodelovanja. Opozoril je na vlogo slovenskih fakultet pri razvoju inovacij in tehnologij na področju transporta, avtomatizacije, trajnosti in umetne inteligence. »Ključno je, da slovenske fakultete prispevajo k inovacijam na področju logistike, vključno z raziskavami na področju transporta, avtomatizacije, trajnosti in umetne inteligence. Prav tako si moramo vsak po svojih močeh prizadevati za spodbujanje povezovanja raziskovalnih institucij s podjetji in industrijo za prenos novih znanj v prakso. Povezovanje med akademsko sfero in industrijo je temelj za ustvarjanje novih rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega logističnega sektorja na globalnem trgu,« je zaključil.