Kakšne so naše prometne navade?

Raziskava prometnih navad nam pomaga razumeti naše potrebe po potovanjih in tako predstavlja enega ključnih vhodnih podatkov pri razvoju prometa in prometne infrastrukture. Njeni izsledki predstavljajo enega pomembnejših virov nacionalnega prometnega modela, v katerem so v neposredni soodvisnosti poselitvene, socioekonomske in prometne razmere. Vanj je vključen cestni in železniški promet, vsa letališča in pristanišča, parkirišča večjih mest ter večji distribucijski in logistični centri.

Raziskava 2016 je pokazala, da v vseh dvanajstih statističnih regijah daleč največ prebivalcev uporablja avto, vendar so razlike med regijami opazne. Z avtom se opravi 73 % poti v Osrednji Sloveniji, 75 % v Zasavski in Obalno-kraški regiji, 87 % v Jugovzhodni Sloveniji ter 84 % v Koroški in Pomurski regiji.

Največ kolesarijo v Osrednji Sloveniji (5 % vseh poti), medtem ko kolesarjenja v Koroški, Zasavski in Primorsko-notranjski regiji praktično ni. Pešačijo največ v Zasavju (18 %), najmanj pa v Primorsko-notranjski regiji (6 %). V Zasavju se tudi največ vozijo z vlakom (4 %), uporaba vlaka pa je v Pomurski in Koroški regiji zanemarljiva. Z avtobusom se največ vozijo v Primorsko-notranjski regiji (8 %), najmanj pa v Pomurski regiji (1 %).

Leta 2016 je bila raziskava o potovalnih navadah prebivalcev opravljena na ravni Slovenije, leta 2003 pa samo po gospodinjstvih širše ljubljanske regije. Čeprav ne gre za enak vzorec, groba primerjava obeh kaže smer trendov v zadnjem desetletju.

Tako je primerjava anket 2003 in 2016 pokazala, da prebivalci v Osrednji Sloveniji več potujejo. Leta 2016 so povprečno opravili 3,1 poti na dan, leta 2003 pa 2,9. Hkrati se je povečal tudi delež potujočih, saj je leta 2016 na dan potovalo 89 % prebivalcev, leta 2003 pa le 79 %. Delež poti na delo se je zmanjšal s 26 % na 23 %, v šolo pa s 13 % na 10 %, kar pomeni, da se je povečal delež poti za druge namene, na primer prosti čas, nakupe in ostalo.

Prenovljen nacionalni prometni model za potniški promet je po letošnji posodobitvi tako ponovno aktualen in neposredno uporaben za preizkus prostorskih in prometnih politik ter prometnih koridorjev nacionalnega pomena.

V prihodnje je predvideno periodično posodabljanje prometnega modela na nekaj let, da bodo vedno na voljo aktualni podatki za izdelavo prometnih študij, tudi za druge infrastrukturne projekte. ter ustrezno načrtovanje državne in lokalne prometne infrastrukture.