Kakovost goriva

»Kakovost goriv je s tehničnega stališča določena s standardi, ki jih pripravljajo ustrezne mednarodne in nacionalne inštitucije. V Evropi je kakovost ključnih vrst goriv predpisana z enotnimi evropskimi standardi, ki jih izdaja CEN (European Committee for Standardization). Te standarde posamezne članice prevzamejo v svoje nacionalne standarde, ki se od izvornih razlikujejo le v posameznih geografsko pogojenih parametrih (prilagojenih okolju, kjer se ti uporabljajo). Ob tem moramo vedeti, da standard ni zakonski predpis, temveč tehnični. Z njim so določene ključne lastnosti goriva, ki jih zahtevajo motorji. Med pomembnejše standarde vsekakor spadata standarda za motorne bencine (EN 228) in dizelsko gorivo (EN 590). Tudi v Sloveniji seveda sledimo tem standardom (SIST EN 590 za dizel gorivo in SIST EN 228 za motorne bencine). Standardi so seveda »živi« dokumenti in se sproti prilagajajo tekočim zahtevam, ki jih narekujejo tako nove motorne tehnologije, v zadnjem času pa vedno bolj tudi vse restriktivnejša okoljska politika,« povzema Silvan Simčič.

Ker se v tovorna vozila in delovne stroje, v zadnjem času pa tudi v osebna vozila pretežno vgrajujejo dizelski motorji, se bomo v nadaljevanju osredotočili predvsem na zahteve in kakovost dizelskega goriva. Njegova kakovost je, kot rečeno, predpisana s standardom EN 590, ki določa cca. 20 fizikalno-kemijskih lastnosti, potrebnih za pravilno zgorevanje in delovanje motorja. Naj izpostavimo le nekatere: cetansko število (indeks), mazalnost, vsebnost žvepla, vsebnost vode in nečistoč, so npr. parametri, ki so pomembni za samo delovanje motorja; filtrirnost goriva (CFPP) in motnišče (CP) pa sta parametra, od katerih je odvisna njegova uporabnost v zimskih razmerah.  

Ponudniki goriv ste torej zavezani na trg dajati goriva, ki so skladna s temi standardi. Kdo pa izvaja nadzor nad kakovostjo goriv na trgu?

Kot smo že omenili, standardi sami niso zakonski predpis. Šele ko se ti vključijo v posamezne podzakonske akte (uredbe, pravilnike ipd.), pa ti postanejo zakonska obveza. V Sloveniji so ključne lastnosti iz teh standardov vključene v UREDBO o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv. Izvajanje te uredbe nadzira s strani države postavljen kontrolni organ, ki izvaja redne kontrole goriv po prodajnih mestih (monitoring goriv).
To seveda ni edini nadzor, ki se izvaja. Vsak resen ponudnik goriv na trgu mora imeti tudi svoje lastne mehanizme kontrole, s katerimi kupcu zagotavlja, da bo na prodajnem mestu prejel v celoti ustrezno in neoporečno gorivo. To je pri gorivih še posebej pomembno, saj ga kupec prejme neposredno v svoj rezervoar, pri čemer nima možnosti vizualnega ali kakšnega drugega preverjanja stanja.

Vsa goriva, ki pridejo na slovenski trg, se kupujejo na prostem trgu (Slovenija nima svojih predelovanih kapacitet) in se v Slovenijo prepeljejo večinoma s tankerji ali po železnici. To pa so vse elementi, kjer lahko pride tudi do degradacije goriva. Ključno pri tem je, da ima prodajalec možnost izvajanja lastne kontrole, pri čemer mora razpolagati z ustrezno opremo in znanjem. Tovrstne kontrole na trgu sicer danes izvajajo neodvisne kontrolne hiše in laboratoriji, vendar pa je kljub temu potrebna dodatna previdnost, saj zgolj kontrole tankerskih ali železniških dobav kupcu še ne zagotavljajo popolne varnosti.

Vsak zaupanja vreden dobavitelj mora zato imeti razdelan celovit sistem obvladovanja kakovosti. Pod kontrolo morajo biti vse ključne točke nabavne in prodajne verige.

Dobavitelji, ki teh možnosti nimajo in goriva zgolj kupujejo in plasirajo na trg, kupcu seveda ne morejo zagotoviti, da je kakovost goriva na prodajnem mestu v celoti ustrezna in neoporečna.  

Kontroli kakovosti svojih goriv v Petrolu, kot osrednjemu ponudniku goriv v Sloveniji, posvečamo zelo veliko pozornosti. Naša prednost je med drugim v tem, da razpolagamo s svojim lastnim laboratorijem in strokovnjaki ter tako lahko vse analize izvedemo tudi sami. Ker gre za akreditiran naftni laboratorij, se vse kontrole izvajajo po točno določenih procedurah in se letno preverjajo s strani akreditacijskega organa.  

Na kakovost goriv zagotovo vplivajo tudi manipulacijski postopki in sam proces skladiščenja. Ali se zaradi tega kakovost goriv lahko kaj spremeni?

Res je. Tudi med manipulacijo in procesom skladiščenja lahko pride do sprememb na gorivih. Za to so krivi procesi staranja goriva ter fizikalni pojavi iz okolice, vsaka manipulacija pa pomeni tudi potencialno možnost onesnaženja ali mešanja goriv. Goriva na bencinskih servisih se skladiščijo v rezervoarjih, ki so veliki tudi 50 ali celo 100 m³. Pri večjih skladiščih, kakršno je tudi osrednje skladišče goriv v Instalaciji Sermin, pa so ti veliki tudi 40.000 m³ in več. Goriva so pri tem pod vplivom fizikalno-kemičnih procesov (segrevanje, kondenzacija, korozija ipd.). Produkti, ki se pri tem ustvarjajo (oksidacijski produkti, korozija rezervoarjev, kondenčna voda), se seveda sčasoma nabirajo v rezervoarjih, ne smejo pa priti v gorivo, ki ga prejme kupec. Na srečo je večina teh produktov težja od goriv, zato se nabirajo na dnu rezervoarjev. S pravilno namestitvijo odvzema ter rednim vzdrževanjem in čiščenjem rezervoarjev dosežemo, da ti produkti nikoli ne pridejo v kupčevo vozilo. Temu v Petrolu posvečamo resnično veliko pozornost. Goriva, ki prispejo v osrednje skladišče v Kopru, imajo predpisane »odsedalne« roke, vse naprave se redno vzdržujejo in čistijo. Dizelska goriva se poleg tega pred odpremo na prodajna mesta dodatno filtrirajo, kar je še dodaten ukrep za zagotavljanje njihove neoporečnosti ob prodaji. 

Znano je, da je tehnološki napredek dizelskih motorjev zelo velik. Ali to pomeni, da so porasle tudi zahteve pri dizelskih gorivih?

Če so dizelski motorji še pred leti veljali za »doživljenjske«, danes to zagotovo ne drži več. Optimiranje procesov in materiala, bistveno povečani tlaki ter novi zelo občutljivi sistemi za čiščenja izpuha so nesporno zahtevali svoj davek. Če k temu prištejemo še bolj komercialno usmerjen pristop pri proizvodnji motorjev, je jasno, da imajo danes elementi napajalnega sistema krajšo življenjsko dobo kot pred leti. Ker gre pri tem za cenovno še vedno zahtevne dele (injektorji, tlačilke), je vloga goriv postala še pomembnejša. S kakovostnimi gorivi sicer ne moremo teh delov narediti za »doživljenjske«, lahko pa vplivamo na podaljšanje njihove življenjske dobe. Gorivo je sicer v prvi vrsti energent in preko procesa zgorevanja daje energijo za pogon vozila, ob tem pa skrbi še za nekatere druge funkcije (mazanje, čiščenje, antikorozijsko zaščito idr.).

Kako pomembno vlogo pri tem igrajo filtri oziroma sistemi filtriranja goriv na vozilih?

Zelo pomembno! Kljub skrbni negi in vseh ukrepih, ki jih za čistost in neoporečnost goriv zagotavlja distributer, je potrebno vedeti, da s pomočjo inštalacij na skladiščih ter bencinskih servisih vendarle ni mogoče zagotoviti »lekarniškega« režima manipulacije. Poleg tega so goriva tudi v vozilih podvržena procesom staranja ter kontaminacije. Kakovost vbrizgavanja goriva, zaščito ter brezhibnost delovanja napajalnega sistema v končni fazi zagotovimo prav s kakovostnim filtriranjem. Uporaba cenovno ugodnejših filtrirnih »nadomestkov« se kaj kmalu izkaže za slabo rešitev. Ti filtri običajno niso kos zahtevam, posledica tega pa so okvare in poškodbe na injektorjih in sami tlačilki. Ta škoda seveda bistveno presega prihranke ob nabavi filtrov. Vloge filtra goriva tudi še tako kakovostno gorivo ne more nadomestiti.

Ali je kakovost dizelskih goriv v Sloveniji primerljiva z gorivi po Evropi? Opažamo, da recimo v Avstriji in Italiji ponujajo dve vrsti dizelskega goriva.

Če smo pred leti še lahko govorili o razlikah med gorivi doma in v razvitejših evropskih državah, danes to zagotovo ne drži več. Domači in tuji ponudniki, ki so kakovost svojih goriv pravočasno prilagodili novim trendom in zahtevam, danes prav tako kupcem ponujajo visokokakovostna aditivirana goriva. Ključna pri tem pa ni le kakovost goriva, temveč tudi sistem zagotavljanja kakovosti, ki mora zagotoviti, da kupec v vsakem trenutku prejme kakovosten in neoporečen proizvod.

Drži, da je v Avstriji mogoče kupiti dve kakovosti goriva – »običajno« in aditivirano. To je tam možno zaradi prostega formiranja cen. V Sloveniji, kjer velja državno dirigiran model cen, to žal ni možno.

Za konec vas prosimo še za nekaj napotkov in informacij, povezanih z uporabo biodizla v motorjih. Na kaj je potrebno biti pri tem še posebej pozoren?

Biodizel po svojih uporabnih lastnostih skoraj ne zaostaja za klasičnim naftnim dizlom. Tudi zanj obstaja enoten EN standard (EN 14214), ki zagotavlja varno rabo goriva tudi za pogon motorjev. Pri tem pa moramo biti posebej pozorni na naslednje:

-       da je gorivo kontrolirane kakovosti in v celoti ustreza zahtevam standarda,

-       da je motor ustrezno prilagojen za uporabo biodizla (velja za uporabo čistega biodizla ali mešanic z dizlom, če njegova vsebnost večja od 7 %).

Za mešanice, kjer koncentracija biodizla ne presega 7 % ni nobenih omejitev in veljajo enaka pravila kot za čisti dizel.

Upoštevati pa je potrebno še nekaj: biodizel ima slabšo odpornost na staranje, zato je manj primeren za skladiščenje. Pri daljšem skladiščenju (nad 6 mesecev) namreč proces staranja goriva lahko privede tudi do poškodb na napajalnem sistemu motorja. Če imamo gorivo v rezervoarju stroja ali vozila, ki dlje časa ne bo obratovalo, gorivo izpraznimo in ga zamenjajmo s svežim naftnim dizlom.