Melita Rozman Dacar – Direktorica SŽ-Tovorni promet

Zaključilo se leto 2022, ki je bilo zelo turbulentno, napovedi za naprej pa ponujajo več vprašanj kot odgovorov. Kako ste se lani z izzivi spopadali v SŽ-Tovorni promet?

Lansko leto je bilo za nas res polno izzivov. Zaradi kriza s koronavirusom covid-19 in vojne v Ukrajini je veliko podjetij zmanjšalo proizvodnjo, kar vpliva tudi na količino prepeljanega tovora in tudi spremembe segmentov. Že predlani smo v posameznih panogah opazili pomanjkanje materialov in težave pri dobavah, kar je položaj v Ukrajini samo še poslabšal. Del prometa se je zaradi zastoja ladijskih prevozov preusmeril na železnico, posamezni kupci so preusmerili dobavne verige tudi čez Slovenijo. Vojna v Ukrajini je izziv in priložnost, širše gledano pa negativno vpliva na naše poslovanje. Inflacija je vse višja, zaradi pomanjkanja materiala in dviga cen se pojavljajo težave pri vzdrževanju in najemu voznih sredstev, energenti so vse dražji. Kljub temu smo z lanskim poslovanjem lahko zadovoljni. Prepeljali smo več tovora, kot smo načrtovali. Tudi poslovni prihodki so po prvih ocenah presegli načrtovane. To smo dosegli z nenehno optimizacijo naših procesov in s prilagajanjem pričakovanjem kupcev. Brez požrtvovalnosti sodelavcev v našem podjetju in v drugih družbah skupine Slovenske železnice to ne bi bilo mogoče. Zavedati pa se moramo, da so razmere na trgu izjemno težke. Prihodnji meseci bodo tako za nas kot za druge prevoznike zelo velik izziv.

Izteka se tudi drugo leto, odkar ste dobili nove lastnike, EP Holding iz Češke. Kaj je ta sinergija prinesla v vaše podjetje in ali se že čutijo prvi rezultati? 

Cilji vstopa strateškega partnerja so jasni: rast podjetja kot regionalnega prevoznika z direktnimi vstopi družbe SŽ-Tovorni promet na ključne tuje trge, celovita posodobitev voznega parka, pridobitev novega blaga, izmenjava izkušenj in skupna rast. Želimo oblikovati nove celovite storitve za kupce, tudi na daljših relacijah in trgih, na katerih do sedaj nismo bili dejavni. Pričakujemo tudi preusmeritev nekaterih blagovnih tokov preko Luke Koper in na druge slovenske koridorje.

Z vstopom v mednarodno skupino so se vam odprla nova tržišča, kljub temu pa ostajate glavni železniški prevoznik tudi v Sloveniji. Koliko je, kljub vstopu tuje konkurence, za vas pomembno domače tržišče in slovensko gospodarstvo? 

Slovensko gospodarstvo je za nas zelo pomembno. Naše podjetje podpira najpomembnejša slovenska podjetja s prevozom posameznih vagonskih pošiljk. Nenehno iščemo rešitve za njihove potrebe. Letos smo oblikovali produkt za prevoz posameznih vagonskih pošiljk z namenom preusmeritve tovora s preobremenjenih cest na železnico. Zelo zanimivi so tudi prevozi lesa. Podprli smo jih s projektom Single Wood, ki ponuja kakovosten prevoz posameznih vagonskih pošiljk lesa med Slovenijo in tujino. Gre za kompleksne rešitve, ki bistveno presegajo preproste prevoze direktnih vlakov za tuje gospodarstvo, ki jih opravljajo naši konkurenti.

Luka Koper je naše najpomembnejše logistično izhodišče v svet, hkrati pa tudi eden izmed vaših najpomembnejših partnerjev. Kako poteka sodelovanje in razvoj dveh, tako pomembnih logističnih subjektov. Kakšni skupni izzivi vas čakajo v prihodnje?

V Koper in iz njega prepeljemo skoraj 60 odstotkov našega tovora. Na drugi strani praktično enak delež tovora Luke Koper potuje po železnici; veliko večino ga prepeljemo v SŽ-Tovornem prometu. Luka Koper in naše podjetje nagovarjata enake trge, imamo enake ključne blagovne skupine. Trenutno seveda največ pozornosti posvečamo posledicam vojne v Ukrajini. Ladje s tovorom, ki prihajajo v Koper, zamujajo tudi več mesecev, prihaja do prenatrpanosti skladišč v pristanišču, kar negativno vpliva na nas in na druge železniške prevoznike. Svoje storitve bomo še naprej prilagajali razvoju Luke Koper.

Poleg investicij v opremo in vlakovne kompozicije ste močno odvisni od železniške infrastrukture. Drugi tir je v izgradnji, veliko je omejitev in vzdrževalnih del na progi po celotni Sloveniji. Kako to vpliva na vaše delo in ali tu v doglednem času vidite boljše pogoje?

Posodobitev železniške infrastrukture bo prevoznikom prinesla večjo konkurenčnost. Povečala bo privlačnost slovenskih transportnih koridorjev in s tem pozitivno vplivala na slovensko gospodarstvo. Kratkoročno pa za nas pomeni velike težave pri izvajanju prevozov. Težave imamo zlasti na odseku Ljubljana–Divača, kjer je število rednih tras občutno zmanjšano, naročanje novih tras pa ni mogoče. Proga je praktično enotirna, dela bodo potekala vse do leta 2027. Velike omejitve so tudi na drugih odsekih. Skupaj s kupci vsak dan iščemo rešitve za kar največjo pretočnost, sprejemamo vlake, čeprav zamujajo in to za nas pomeni višje stroške. Toda pričakovanje strateških kupcev so za nas vedno na prvem mestu, zato naše storitve nenehno prilagajamo.

Katere pomembne investicije ste izpeljali letos in kaj imate v načrtu za prihodnja leta? 

Letos smo predvsem nadaljevali vlaganje v posodobitve obstoječih voznih sredstev. Končali smo celovito prenovo zadnje od 12 dizelskih lokomotiv za premik. V zadnjih letih smo kupili 100 sodobnih univerzalnih vagonov za prevoz razsutih tovorov. Z njimi smo podprli razvoj nekaterih naših strateških kupcev doma in v tujini. Delovne procese v Kopru smo posodobili z nakupom štirih dizelskih premikalnih lokomotiv. Do leta 2030 načrtujemo nabavo 30 električnih lokomotiv, modernizacijo 12 dodatnih dizelskih lokomotiv in nabavo 750 vagonov. Za nova vozna sredstva bomo skupaj namenili okoli 300 milijonov evrov. Vlagali pa bomo tudi v prekladalno mehanizacijo na naših kontejnerskih terminalih ter v drugo opremo.

Kako sledite izredno hitremu vplivu tehnologije in digitalizacije v logistiki. Kje je tu tovorni železniški promet?

Digitalizacija je vsekakor eden od ključnih dejavnikov razvoja transporta in logistike. V naši družbi smo že uvedli elektronski tovorni list kot osnovni dokument vsakega prevoza. S tem smo našim kupcem poenostavili in pohitrili poslovanje. V SŽ-Tovornem prometu in na nivoju skupine Slovenske železnice pa poteka uvedba integriranega informacijskega sistema za transportno logistično dejavnost, IT-projekti na področju vzdrževanja železniških vozil, na področju poslovne analitike in upravljanja učinkovitosti poslovanja in še bi lahko naštevala.

Ena izmed večjih težav gospodarstva je tudi pomanjkanje kadrov in v zadnjem obdobju izredno visoki stroški energentov. Kako se spopadate s temi izzivi in v kateri smeri vidite rešitev?

Dvig cen energentov in drugih stroškov je velik izziv, s katerim se spopadamo vsi prevozniki. Letos smo že delno dvignili cene v skladu z rastjo stroškov. Dvig cen smo dosegli v dogovoru pri večini strank. Hkrati v nove pogodbe vključujemo določila o dvigu pogodbenih cen v primeru nadaljnje rasti cen energentov.

Seveda se zavedamo tudi pomena ustrezne kadrovske zasedbe. Skozi leta smo gradili odnose, naš tim je povezan, sledimo istim ciljem, naučili smo se poslušati drug drugega in skupaj premagovati ovire. V naši družbi dajemo odgovornost mlajših sodelavcem, ki jih sami prepoznamo kot potencial. Obenem se soočamo tudi z izzivi pri vodenju manj izkušenih sodelavcev, ki smo jim dali priložnost na vodilnih položajih. Rešitev je v tem, da se učimo drug od drugega. Mladim je treba pustiti, da razmišljajo zunaj okvirov, starejši kolegi pa jih moramo podpirati in usmerjati z našimi izkušnjami in znanjem.

V katero smer bo šel razvoj in kje bodo vaše prednosti v prihodnje? Katere nove tehnologije in poslovni modeli bodo po vašem mnenju prevladali v železniškem tovornem prometu? 

V prihodnje bo še bolj pomembno, da bodo storitve celovite, podprte s sodobnimi informacijskimi rešitvami in popolnoma prilagojene vse večjim pričakovanjem strank. Zato bomo še naprej razvijali celovite storitve na čim daljši prevozni poti in kot prevoznik oziroma s strateškimi partnerji vstopali na druge ključne trge v regiji. To nam bo omogočilo, da bomo na trgu ponudili konkurenčne celovite prevozne in logistične storitve na daljših trasah. Prepričana sem, da se bo SŽ-Tovorni promet, tudi s sodelovanjem s strateškim partnerjem kot tudi z drugimi partnerji, sestrskimi družbami SŽ, uveljavil kot vodilni regionalni operater.