Dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah

V okviru evropskega dneva brez smrtnih žrtev v cestnem prometu oz. projekta EDWARD (European Day without a Road Death) danes po vsej Evropi pod skupnim sloganom Nič smrtnih žrtev na evropskih cestah potekajo številne preventivne in druge aktivnosti. Projekt že več let zapored organizira Tispol, evropska zveza prometnih policij.

AVP
Dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah

V izjavi za medije, ki je potekala na nadzorni točki Log, sta v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, Vesna Marinko, mag. upr. ved  in mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, poudarila naslednje: 

V. d. direktorice Agencije za varnost prometa, Vesna Marinko, mag. upr. ved:

"Vsi, ki sodelujemo v projektu EDWARD, smo si zadali visok cilj - da danes na evropskih cestah ne bi bilo nobene smrtne žrtve. Ta cilj je še bolj pomemben, saj so letošnjo prvo polovico leta na slovenskih cestah zaznamovali številni tragični dogodki. Ob koncu junija 2019 je bilo na slovenskih cestah 40 % več umrlih kot v enakem obdobju lani (40 umrlih lani, 56 umrlih letos). Na podlagi določenih kazalnikov smo pričakovali, da se bo stanje v poletnih mesecih še dodatno poslabšalo, zato smo uvedli dodatne ukrepe. V sodelovanju s ključnimi deležniki prometne varnosti smo začeli z izvajanjem obsežne skupne preventivne akcije Varno v poletje. Z akcijo smo začeli konec junija, jo izvajali julija in avgusta ter nadaljevali z nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo. 

Z obema akcijama, v sklopu katerih so tri mesece potekale številne terenske aktivnosti po vsej Sloveniji, smo dosegli občutno izboljšanjestanja prometne varnosti. Število umrlih udeležencev je bilo julija in avgusta najmanjše v zgodovini samostojne Slovenije. 

Naj navedem še nekaj konkretnih spodbudnih podatkov poletnih mesecev: 
Med julijem in septembrom na slovenskih cestah ni umrl noben otrok ali mladostnik. Tudi med pešci v tem obdobju ni bilo smrtnih žrtev. Statistično najslabše območje v prvi polovici leta, Zgornje Posočje, kjer smo izvedli največ preventivnih aktivnosti na terenu, v juliju, avgustu in septembru ne beleži nobenega umrlega udeleženca. V letošnjem letu skupaj beležimo 9 % manj (lani 5582, letos 5087)hudo in lažje telesno poškodovanih udeležencev kot v enakem obdobju lani. Po trenutnih podatkih avgusta in septembra ne beležimo nobene smrtne žrtve kot posledice vožnje pod vplivom alkohola. Na področju tovornih vozil beležimo manj umrlih voznikov le-teh (lani 5, letos 2) ter manj umrlih in poškodovanih udeležencev v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil. 

Znova pa opozarjam na nekatere ključne dejavnike tveganja, ki so bili v poletnih mesecih še vedno izstopajoči: 
Za skoraj polovico smrtnih žrtev v juliju, avgustu in septembru je bila usodna neprilagojena hitrost (9 od 20 umrlih). Dobra četrtinaumrlih (3 od 11 umrlih udeležencev v osebnih vozilih) ni uporabljala varnostnega pasu, oba umrla kolesarja nista uporabljala zaščitne čelade, prav tako zaščitne čelade ni uporabljal umrli voznik mopeda. Skupaj v tem obdobju beležimo 6 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Julija je alkohol botroval 5 smrtnim žrtvam. 

S premišljenimi in ciljno usmerjenimi aktivnostmi, s katerimi smo prvič v zgodovini združili ključne akterje na področju prometne varnosti, smo uspeli pomembno obrniti negativen trend in zajeziti poslabšanje prometne varnosti. Dokazali smo, da sta sodelovanje in povezovanje ključna, saj prinašata sinergijske učinke. V treh mesecih smo z vsemi napori in prizadevanji uspeli zajeziti slabo stanje prometne varnosti. Iz 40 % več umrlih kot v enakem obdobju lani ob koncu junija (40 umrlih lani, 56 umrlih letos) je stanje ob koncu letošnjega septembra 3 % več umrlih kot lani (76 umrlih letos in 73 umrlih lani). 

Vsem, ki so pri preventivnih aktivnostih in v terenskih akcijah tako predano sodelovali, se iskreno zahvaljujem in dajem zavezo, da bomo s prizadevanji za izboljšanje še nadaljevali. Govorimo o ljudeh, ne o številkah, in naš cilj bo dosežen, ko medijem ne bo več treba poročati o umrlih v prometnih nesrečah, na kar opozarja tudi projekt EDWARD. Vse udeležence v prometu ob tej priložnosti pozivam, da se s podpisom prisege EDWARD za varnost na cesti zavežejo, da bodo z odgovornim ravnanjem in strpno vožnjo tudi sami prispevali k boljši prometni varnosti." 

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi:
»Vsak dan na evropskih cestah umre povprečno 70 ljudi, v Sloveniji jih je letos umrlo že 76, lani v enakem obdobju pa 73. Ti podatki so naša obveza, da nadaljujemo z aktivnostmi, ki bodo pripeljale do še boljše varnosti cestnega prometa, saj za temi številkami stojijo ljudje.
Ravnanje voznikov je še vedno glavna ovira pri napredovanju proti ciljem za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah.

Z današnjimi aktivnostmi se slovenska policija skupaj z različnimi drugimi organizacijami in subjekti pridružuje projektu EDWARD, ki ga pod pokroviteljstvom evropske komisije vodi združenje prometnih policij TISPOL. Danes je dan, ko smo si zastavili visok cilj, da na evropskih cestah ne bi bilo smrtne žrtve.

Naše današnje aktivnosti so povezane z nadzorom cestnega prometa in so nadaljevanje nadzorov, ki smo jih izvajali že v preteklih dneh.

Poleg nadzora, ki ga izvajamo na Primorski avtocesti bomo številne naloge izvajali tudi v Pomurju, kjer se skupaj z Inšpektoratom RS za infrastrukturo izvaja nadzor nad tovornimi vozili. V nadzoru sodelujejo tudi inšpektorji iz drugih držav članic EU. V Pomurju potekajo tudi nekatere preventivne aktivnosti, kjer sodelujejo tudi vrhunski športniki zaposleni v MNZ.
 


Vsak lahko največ sam prispeva k prometni varnosti

Udeležence v cestnem prometu pozivamo, naj bodo pri vožnji strpni, naj upoštevajo cestnoprometne predpise in naj bodo pozorni na šibkejše udeležence v cestnem prometu. Razmislimo o tveganjih in nevarnostih, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni v prometu, in o tveganju, ki ga morda sami predstavljamo za druge, ter o tem, kako bi tveganja zmanjšali.
 


Podpišite svojo prisego za varnost na cesti

Vsi, ki sodelujemo v kampanji, smo si za cilj zadali, da izboljšamo prometno varnost na evropskih cestah. Izboljšanje prometne varnosti pa temelji predvsem na dvigovanju prometne kulture in odgovornega ravnanja v cestnem prometu, zato vse udeležence v prometu vabimo, da se s podpisom prisege za varnost na cesti pridružijo krogu ljudi, ki so se že moralno zavezali, da bodo po svojih najboljših močeh prispevali k boljši prometni varnosti.«