50 let letališča Ljubljana

V 50 letih je prek letališča potovalo več kot 35.300.000 potnikov, bilo zabeleženih več kot 935.000 premikov letal in oskrbljenih približno 422.000 ton tovora. Za uvod v 50. leto delovanja je podjetje Aerodrom Ljubljana potnike dveh jutranjih letov na ljubljanskem letališču presenetilo z energičnim nastopom izjemnih vokalistov Perpetuuma Jazzile in atraktivnim plesnim nastopom. Ves pa so potniki in obiskovalci letališča bili deležni tudi majhnih sladkih presenečenj, ki v sebi skrivajo zanimiva dejstva o letališču. Družba je na oglasnih površinah letališča, na svoji spletni strani in preko drugih medijev razkrila tudi jubilejno grafično podobo z nagovorom V srcu dogajanja že 50 let. Ta bo zaznamovala celo letošnje leto, ko se bodo odvile še številne aktivnosti, vezane na jubilej, med drugim tudi dnevi odprtih vrat spomladi 2014.

Aerodrom Ljubljana, d. d., ki upravlja z osrednjim slovenskim letališčem, je v 50 letih delovanja zabeležil številne vzpone in padce, nenehno pa je skrbel za razvoj letališke infrastrukture, izboljševal kakovost svojih storitev in trajno povečeval število potnikov na letališču. Kljub težkim dogodkom, med katerimi velja izpostaviti osamosvojitveno vojno, ko se je promet na letališču praktično ustavil, se lahko pohvali s konstantno rastjo potnikov in odličnim poslovanjem. Pomemben aspekt delovanja podjetja sta tudi družbena in okoljska odgovornost. Družba ima izdelane smernice nadaljnjega razvoja območja letališča (in za to ustrezne prostorske pogoje), z uresničevanjem katerih si bo v prihodnjih letih prizadevala še okrepiti vlogo pomembnega ponudnika letalskih povezav in storitev za potniški in tovorni promet v regiji.

1963–1990
Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je v tem obdobju imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways), je na ravno takrat odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodnega prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (1973), tovorni terminal (1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (1978). Obdobje po letu 1980 sta zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

1991–2000
Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13.30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče vendarle bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001–2013
Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutil tudi Aerodrom Ljubljana. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let, so začeli z gradnjo hangarja za splošno letalstvo in ureditvijo ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo – prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad, temeljito prenovljene pa so bile tudi vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje. Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. V prvih devetih mesecih lanskega leta je glede na primerljivo obdobje v letu prej število potnikov naraslo za 8,1 odstotka, količina oskrbljenega tovora pa za 6,7 odstotka. Družba načrtuje, da bo v letu 2014 oskrbela za 7 odstotkov več potnikov v primerjavi z ocenjenim številom za leto 2013.