Z več informacijami bomo lahko naredili več in bolj varno

Spoštovani gospod de Barbuat, med 116 državami na svetu, kjer je prisotna organizacija GS1, je Slovenija zelo visoko na vašem seznamu. Kako to, da ste med prvimi obiskali prav slovenski GS1?

Organizacija GS1 Slovenija je lansko leto praznovala 30 let in spada med najbolj napredne članice organizacije v mreži GS1. Poleg tega ima zelo zavzeto in izobraženo ekipo. 

Uspešnost uvajanja standardov GS1 na slovenskem trgu je izredno visoka, tako da sem se moral osebno prepričati in pogledati, kakšen je recept za tako uspešnost.

V organizaciji GS 1 delujete že leta, lansko leto pa ste postali tudi njen predsednik. Kje je GS1 danes in v katero smer delovanja se boste osredotočili. Kaj je vaša vizija razvoja? 

Moj predhodnik je vsekakor opravil ogromno dela in postavil dobre temelje. Kar se tiče razvoja standardov GS1, je moja prioriteta vsekakor digitalizacija in sledljivost. Predvsem slednje se mi zdi izredno pomembno in tu nas čaka veliko dela. Kot veste, je bil sistem GS1 vpeljan najprej v trgovinah in se kasneje razširil na oskrbovalne verige z namenom zagotavljanja podpore elektronske izmenjave podatkov EDI (angl. Electronic Data Interchange). To je bil velik preskok v poslovanju, danes pa se seveda vse vrti okoli transformacije črtnih v 2D-kode in to je trenutno tudi eno izmed glavnih težišč našega delovanja. 

Standardi GS1 lahko industriji digitalizacije poslovanja prinesejo ogromno. Po eni strani gre za vključevanje potrošnikov in boljšo obveščenost o proizvodu, po drugi strani pa bodo standardi in nov format kodiranja poslovnim subjektom v oskrbovalnih verigah zagotavljali popolno sledljivost. Želimo si, da bi v prihodnosti različne ciljne skupine, tako trgovci kot potrošniki, na proizvodu uporabljali en sam kodni simbol, kot je na primer format QR + GS1 Digital Link. 

Transport in logistika predstavljata »DNK« sodobnega poslovanja in siceršnjega življenja. Kakšne novosti lahko pričakujemo na področju logistike v smislu uporabe standardov GS1? 

Delujemo na različnih področjih logistike. Eno je na primer globalna trgovina – kako olajšati globalni pretok blaga. Veliko poudarka dajemo na sodelovanje s carinskimi organizacijami in digitalizacijo dokumentov, ki jih potrebujejo, ter kako med vsemi deležniki posredovati zaupanja vredne podatke, ki jih te službe potrebujejo. 

Naj omenim, da je v procesu transporta blaga še vedno veliko papirologije. V praksi se pojavlja potreba po izvorni identifikaciji lokacije proizvoda, po samih podatkih o proizvodu in transportni enoti (paleti, kontejnerju ...). Vse te podatke je treba digitalizirati, združiti korake v celoto in jih čim hitreje optično prebrati. 

Trenutno in še posebej v luči zadnjih treh let pandemije se veliko ukvarjamo s pomorskim prometom, kjer so posebno ozka grla pristanišča. Tu nastajajo ogromne zamude, zato pospešeno delamo tudi z globalnimi pristaniškimi organizacijami pri definiranju enotnih standardov in vpeljevanju elektronskih tovornih listov (eCMR). Tudi tu so velika pričakovanja od že prej omenjene vpeljave 2D-kode. 

 Predsednik mednarodne organizacije GS1, gospod Renaud de Barbuat in direktorica GS1 Slovenija, gospa Zdenka Konda. 

Evropska komisija je lansko leto sprejela predlog uredbe o trajnostnih proizvodih v okviru zelenega dogovora (angl. Green deal). Krožno gospodarstvo, zeleni prehod in digitalni potni listi. Kako se organizacija GS1 vključuje v ta izziv?

Ena od aktivnosti organizacije GS1 je tudi sodelovanje v institucijah, kot je na primer Evropska komisija, z namenom doprinosa standardov GS1 k tako imenovanemu digitalnemu potnemu listu, ki bo imel pomembno vlogo na življenjski poti vseh izdelkov, ki se proizvajajo ali prodajajo v Evropski uniji. Ti elektronski dokumenti bodo s pomočjo standardov GS1 bistveno povečali sledljivost celotnega življenjskega obdobja nekega izdelka, vključno z reciklažo, ter hkrati zagotavljali varnost tako za potrošnika kot tudi za okolje. 

Prihodnji mesec bo v Sloveniji eden izmed glavnih logističnih dogodkov leta Logistični kongres, kjer je eden od pomembnih partnerjev tudi GS1 Slovenija. 

Kako pomembni so, kljub digitalizaciji, strokovni dogodki in srečanja v živo ter izobraževanje mladih v strategiji GS1?  

Mislim, da je nenehno ozaveščanje strokovne in laične publike eden izmed temeljev našega delovanja. Tako sodelujemo, kot sem že dejal, z vsemi globalnimi institucijami na področju trgovine in logistike, z izobraževalnimi ustanovami, združenji in ne nazadnje izvajamo tudi sami celo vrsto izobraževanj za različne panoge. Logistika je vsekakor ena izmed najpomembnejših, zato pozdravljamo tovrstna srečanja in jih vedno skušamo z našo prisotnostjo tudi strokovno obogatiti. 

Kaj bo naslednja »Velika stvar« v sledljivosti. Kje so meje? 

Zame je prva stopnja digitalizacija in tu nas resnično čaka veliko dela. Naslednje je sledljivost na globalni ravni in tu smo še daleč.