Vsi v verigi komaj čakamo, da bo zgrajen drugi tir

Gospa Melita Rozman Dacar, ste direktorica družbe SŽ-Tovorni promet d.o.o. Ste tudi članica upravnega odbora Združenja za promet. In še marsikatero funkcijo imate. Na desetem logističnem kongresu pa ste postali tudi nagrajenka, prejeli ste nagrado Logist leta. Ta laskavi naziv ste dobili tudi zaradi inovativnega pristopa k delu, za izjemne dosežke na področju logistike in oskrbovalnih verig. Uspela vam je posodobitev lokomotiv in vagonov in seveda tudi digitalizacija – uvedba poslovanja brez papirja. Povejte nam kaj več, kaj točno ste dosegli in kako ste to dosegli.

Nagrada je v bistvu potrditev, da naše podjetje dobro dela. Ta nagrada ni moja, ampak vseh tisoč štirideset zaposlenih, ki se iz dneva v dan trudijo 24/7, da blago pride od točke A do točke B. Jasno pa je, da se poslovanje mora prilagajati razmeram, biti moramo boljši od konkurence. In to počnemo. Smo inovativni, iščemo rešitve v tistem trenutku. In ni vedno enostavno. Če samo pogledamo okoli nas, vidimo veliko izzivov, od recesije pa do vojn. Uspelo se nam je zelo hitro prilagajati, dobesedno v trenutku smo spreminjali naše procese in mislim, da nam tudi zato naši kupci zaupajo in nam ostajajo zvesti. Sicer pa smo inovativni na vseh področjih. Naša prednost je tudi, da smo multi operativni. To pomeni, da obvladujemo različne segmente blaga, predvsem smo pa ponosni na to, da za slovensko gospodarstvo skrbimo, da poskušamo tudi manjše pošiljke pripeljati po železnici in jim dati dober servis.

S čim se ta hip ukvarjate na inovativnem področju?

Na inovativnem področju se ta trenutek ukvarjamo z novimi projekti Single Vegan Loud. Drugo, za kar se v bistvu močno trudimo, je posodabljanje naših voznih sredstev in prilagajanje projektov trenutnim razmeram, ki so drugačne kot zgolj vožnja vlaka. To pomeni, da se prilagodimo, da iščemo rešitve za posamezne produkte. 

Vaše podjetje je v mešanem lastništvu – domačem in tujem. Kako je to videti? Kaj to pomeni?

51 odstotkov so lastniki Slovenske železnice, 49 odstotkov pa EP Logistics International. Strateški cilj strateškega partnerstva so bile predvsem investicije in internacionalizacija. Ker delovanje samo v Sloveniji pač ni mogoče. In tudi s tem partnerstvom računamo, da bomo pokrivali celo Evropo.

Kakšno področje pokrivate danes? V katerih državah ste prisotni?

Prisotni smo povsod, kjer želi kupec. Prilagodimo se kupcu in projektu. To pomeni, da nismo prisotni samo v Sloveniji in v regiji, zelo pomemben je pri tem cel sistem Slovenskih železnic. Imamo ogromno dobaviteljev, ogromno dela opravijo tako naši dobavitelji v skupini kot tudi drugi partnerji. To pomeni, da lahko od točke A do točke B pripravimo logistično rešitev, ker smo aktivni s svojo lastno vleko na Hrvaškem, v Avstriji in Sloveniji. Trenutno pa vstopamo še na tri ključne trge, kjer bomo še bolj učinkoviti.

V čem se ti trgi razlikujejo od slovenskega?

Čisto nič drugače ni. Vse povsod je logistika izziv. Povsod so infrastrukturne ovire. Mogoče je kje več priložnosti, ker so trgi večji. Ampak konec koncev, mi v slovenski logistiki se moramo potruditi, da gre čim več tovora skozi naše koridorje in skozi Luko Koper. In tu moramo biti povezani in še boljši.

Ali obstaja bojazen, da nas bodo logistični tokovi obšli?

Kdor hoče tarnati, bo gotovo rekel, da se nič ne da narediti. Naša odgovornost in tudi odgovornost zaradi te nagrade “Logist leta” je, da vemo, da se moramo potruditi, da do tega ne pride. Bi pa želela povedati, da sta Republika Slovenija in vlada prepoznali pomembnost logistike in ta trenutek je v teku ogromno investicij. Zato je zelo pomembna povezanost in prilagodljivost vseh akterjev v logistični verigi, mi pa moramo kupce prepričati, da se splača vztrajati v naših koridorjih, da se gradi za njih in za nas. Seveda pa moramo biti inovativni pri reševanju problemov v takih razmerah.

Skozi Slovenijo gredo trije koridorji. Evropska unija je pripravljena financirati tako imenovana intermodalna skladišča, za intermodalno logistiko, vendar Slovenija nima strategije za to področje, zato tega denarja ne moremo črpati. Kako to komentirate?

V upravnem odboru Združenja za promet se trudimo, da se to spremeni. Odgovorni za to področje pripravljamo ideje, ki bi bile dodana vrednost tudi naši vladi, da bi se lahko skupaj prijavljali na različne razpise. V skupini SŽ obvladujemo tri točke. Imamo kontejnerski terminal v Ljubljani, v Mariboru in Celju. Tako da ne drži trditev, da teh zalednih terminalov ni. Je pa nujno potrebno, da se modernizirajo. In da smo boljši od drugih.

Kaj bo izgradnja drugega tira pomenila za vaše podjetje?

Mi to zelo, zelo težko pričakujemo. Zaradi tega tudi trenutno izvajamo ogromno investicij, da se prilagodimo na situacijo po odprtju drugega tira. Vedeti moramo, da bo interes tujcev, ko bo drugi tir zgrajen, veliko večji kot ta trenutek. To pomeni, da bo več konkurence, več konkurenčnih podjetij. To pomeni, da bo imel dovolj dela tisti, ki bo dober in bo imel rešitve. Vsi v verigi komaj čakamo, da se to zgodi. Drugače nas bodo tokovi res obšli, ampak mislim, da ni strahu, ker, kot spremljamo izgradnjo drugega tira, gre vse po načrtih. Je pa res, da samo drugi tir ni dovolj. Imeti moramo rešitev čez celo Slovenijo, z dolgimi vlaki, ker kontejnerski vlaki in avtomobilski vlaki zahtevajo vse to. Edino to bo prednost, ki jo bomo dosegli z gradnjo, ki zdaj poteka ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Vsepovsod se gradi, tako da je cela Evropa gradbišče. Mislim, da zeleni prehod ne bo problem, ko bo vse to zgrajeno in pripravljeno.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi v Sloveniji končno posodobili tudi železnico?

Pravzaprav se to že dogaja. Zaradi drugega tira se izvajajo nadgradnje po vseh progah, tudi proti Gorenjski in Štajerski. Vsi se prilagajajo in pripravljajo za drugi tir. Če se bo s tem tempom nadaljevalo, smo na pravi poti. Je pa res, da so nekaj infrastrukturni projekti, drugo pa je redno vzdrževanje prog, kjer imamo še možnost za izboljšavo. Pa tudi izredni dogodki, ki pred nas res postavljajo izzive. V nekem primeru se nam lahko zgodi, da imamo na progi 40 primerov težav. To je pa naša stvar, kako biti boljši in pravočasno reagirati nanje.

Kako bi umestili Slovenijo, kar se tiče železniških povezav v primerjavi z nekdanjo Jugoslavijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno. Kje smo mi?

Jaz mislim, da smo zdaj res super. Delamo z vsemi železniškimi operaterji v regiji, ampak mislim, da smo mi še vedno vodilni in tudi naš cilj je, da obvladujemo celotno regijo. Mislim, da je naša prednost tudi ta, da nam je država končno prisluhnila. Na strani ministrstev pa bi morali biti še bolj aktivni in vsi imeti isto politiko, da bosta ta koridor in regija konkurenčna, ker je ogromno obvoznih poti, ki bi jih naročniki lahko uporabili.

Kako bi lahko v Sloveniji ustvarili večjo dodano vrednost, glede na tovor, ki prehaja skozi Slovenijo, pa ga zgolj spustimo skozi?

S povezovanjem, ki naj ne bo le poudarek na jaz in ti, ampak mi vsi skupaj moramo sodelovati z istim ciljem. Tudi cestni promet in železniški promet lahko vzpostavita skupne projekte. Tovora je dovolj in mislim, da je to tudi naš cilj. Kratkoročen, dolgoročen pa vsekakor. In prav zato potrebujemo tudi zaledne terminale, torej tudi intermodalnega.

Pred desetimi leti ste dobili tudi naziv menedžer leta. Vi ste ena redkih direktoric. Koliko žensk je v logistiki?

Mislim, da nas je okrog 20 odstotkov. Ni pomembno, da je ženska na vodstvenem položaju, ampak da je v logistiki na splošno. Zdaj imamo tudi v logistiki veliko kolegic, ki so odgovorne za ključne procese. Želim si, da se povežemo. Ne gre za ženske kvote, ampak da se povežemo in bolj sodelujemo. Sama sem mentorica, vendar zaznavam, da se ženske malce težje odločijo za ključne položaje. Zato želim nekaj narediti tudi na tem področju. V bistvu gre v timu za sinergije z moškimi. Zato sem zelo vesela, da nas moški kolegi zelo lepo sprejemajo medse. 

Ali drži, da se morajo ženske v logistiki bolj dokazovati kot moški?

Praviloma da. Sama sem svojo kariero v logistiki začela kot referentka štipendistka. Hvaležna sem, da so mi dali priložnost, med drugimi tudi zdajšnji direktor pred trinajstimi leti. Zame je bil to zelo velik izziv. Nikoli nisem imela težav. Je pa res, da sem se vedno dobro pripravila, ko sem karkoli predstavljala, čeprav se mi je včasih močno tresel glas. Vendar sem imela in še vedno imam super kolege, ki so bili tudi moji mentorji.

Kje vidite Slovenske železnice, Tovorni promet čez deset let?

Mislim, da nas čaka zelo svetla prihodnost. Podjetje vidim kot vodilno v regiji, s povezavami po vsej Evropi, s čim več zvestimi kupci in zadovoljnimi zaposlenimi. Prihodnosti se nam ni treba bati, ker smo borci. In tako bo tudi naprej.