Ukrajinsko-ruska kriza – nov pretres za oskrbovalne verige

Z velikim dvigom cen nafte v letu 2008, epidemijo SARS leta 2003, potresom in cunamijem leta 2011 na Japonskem, poplavami leta 2011 na Tajskem in/ali nesrečo v Sueškem kanalu se je povečalo zavedanje o ranljivosti OV in nujnosti njihove prilagoditve. Tako je minil čas, ko je bilo moč motnje oskrbe obravnavati kot enkratne dogodke, brez večjih, globalnih posledic.

Motnje, kot so pandemija covid-19, ameriško-kitajska trgovinska vojna ali požari v tovarnah v letih 2020 in 2021, so izdatno pospešile aktivnosti iskanja odpornejših OV. Ravno, ko so se začeli kazati znaki okrevanja, so OV sedaj znova na preizkušnji, tokrat zaradi ukrajinsko-ruske krize. Po različnih napovedih je lahko ta motnja še močnejša kot dosedanje. Sploh, če zraven upoštevamo, da se OV in gospodarstvo še ni opomoglo od prejšnjih šokov in da znova prihaja do zapiranj in omejitev na Kitajskem zaradi pandemije covid-19.

Prekinitev transportnih in oskrbovalnih poti

Vse te motnje vodijo do velikih negotovosti, ki so povezane predvsem z iskanjem odgovorov na naslednja ključna vprašanja: (1) kako dolgo bo trajal konflikt v Ukrajini, (2) kakšen bo učinek in nato posledice sankcij na Rusijo in (3) kako dolgo bodo trajali »covidni« ukrepi na Kitajskem. Pogled na dogodke vezane na ukrajinsko-rusko krizo od februarja 2022 naprej kaže, da so se podjetja in države hitro srečali s prekinitvijo transportnih in oskrbovalnih poti. Veliko podjetij ima namreč svoje partnerje in dobavitelje v teh dveh državah. To je tudi eden izmed ključnih pokazateljev izpostavljenosti tveganjem na področju OV. Tako ima več kot 2100 podjetij s sedežem v ZDA in 1200 evropskih podjetij vsaj enega neposrednega dobavitelja v Rusiji oziroma več kot 450 podjetij v ZDA in 200 v Evropi neposrednega dobavitelja v Ukrajini. Če vključimo še posredne odnose z dobavitelji na drugi in tretji stopnji, je več kot 15.100 podjetij v ZDA in 8.200 evropskih podjetij, ki imajo dobavitelje druge stopnje s sedežem v Ukrajini in več kot 190.000 podjetij v ZDA in 109.000 podjetij v Evropi, ki imajo ruske ali ukrajinske dobavitelje tretjega reda (Interos, 2022).

Pomemben pokazatelj vplivov ukrajinsko-ruske krize na delovanje OV so tudi tuja podjetja, ki delujejo na ruskem in ukrajinskem trgu in so bila zaradi posledic vojne in sankcij prisiljena na ustavitev poslovanja. Tako je že več kot 330 tujih podjetij omejilo ali zaustavilo svoje poslovanje v Rusiji (Al Jazeera, 2022). Tveganja se povečujejo še z napovedjo povračilnih ukrepov s strani Rusije, ki napoveduje nacionalizacijo tujih podjetij, ki so ali še napovedujejo, da bodo zapustila državo zaradi gospodarskih sankcij. Oblikoval se je seznam 59 tujih podjetij, ki bi jim lahko grozila nacionalizacija zaradi prenehanja poslovanja v Rusiji ali umika z ruskega trga (Daily headlines, 2022). Med njimi se pojavljajo tudi avtomobilska podjetja, kot so Ford, Volkswagen, Renault in Toyota.

Kritični viri oskrbe

Kot tretji pokazatelj vplivov ukrajinsko-ruske krize so kritični viri oskrbe. Rusija in Ukrajina sta namreč pomembna globalna vira številnih ključnih surovin, energije in produktov, preko katerih je in verjetno še kar nekaj časa bo, čutiti močne posledice. Te posledice lahko združimo v pet ključnih področij: energija, hrana, kritične surovine, mikročipi in transport. Številne, predvsem evropske države so močno odvisne od ruske energije. Prav Evropa je tista, ki v kratkem časovnem obdobju ne more enostavno nadomestiti plina in nafte iz Rusije. Rusija je tako v prvem poletju leta 2021 priskrbela okoli 25 % vse uvožene nafte v Evropo, okoli 47 % uvoženega plina in okoli 41 % celotnega uvoza premoga (Eurostat, 2021).Rusija in Ukrajina sta pomembni proizvajalki in izvoznici raznih žit, ko so pšenica, koruza, rž, ječmen in oves. Skupaj predstavljata petino svetovnega izvoza pšenice, medtem ko Ukrajina sama predstavlja skoraj polovico svetovnega izvoza sončničnega olja. Pomemben pogled na oskrbo s hrano daje še oskrba z gnojili, ki so potrebna pri pridelavi hrane. Rusija je med glavniki svetovnimi dobavitelji gnojil (17 % celotne svetovne proizvodnje), kar bi posledično lahko vplivalo na pridelavo v drugih državah. Po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) lahko vse to vpliva na nadaljnje zviševanje mednarodnih cen živil, s katerimi države največ trgujejo (FAO, 2022). To pa bo imelo učinke še v drugih živilskih sektorjih.

Pomanjkanje ključnih surovin

Pogled na nekatere strateško pomembne kovine in surovine, kaže na naslednji vir motenj. Rusija je med tremi največjimi proizvajalci diamantov, zlata in kovin iz skupine platine (PGM). V letu 2021 sta bili peta (Rusija) in šesta (Ukrajina) svetovni proizvajalki železove rude z okoli 8 % celotne svetovne proizvodnje (Statista Research Department, 2022). Rusija obvladuje približno 43 % svetovne proizvodnje paladija (uporaba npr. v avtomobilski industriji ali mobilni telefoniji), 31 % diamantov, 8 % niklja ali 10 % svetovnih zalog bakra. Ukrajina pa sama proizvede kar okoli 70 % neona, ki se uporablja pri proizvodnji polprevodnikov. Pomanjkanja ključnih surovin imajo močan vpliv na proizvodnjo mikročipov, ki so nepogrešljiv del marsikaterega produkta. Posledica pomanjkanja in visokih cen že močno čuti npr. avtomobilska industrija.Najbolj očitne težave na področju transporta so zagotovo višji prevozni stroški, ki so posledica težav z oskrbo z energijo in višanjem cen nafte in plina. Ne smemo pa zanemariti še pretrganih transportih poti, kot so prepovedi letov ali pretrgana železniška povezava med Evropo in Azijo, ki je bila v času težav pomorskih povezav pomemben vezni člen med tema deloma sveta. Če k ukrajinsko-ruski krizi dodamo še ponovne motnje na Kitajskem, kjer je zaradi zapiranja skladišč, tovarn in cestnih prevoznih omejitev oteženo delovanje pristanišč, lahko ugotovimo, da smo priča izredno negotovim časom. Ti časi zahtevajo od OV, da se hitro prilagodijo novonastalim razmeram. Te lahko gredo v smeri lokalizacije namesto globalizacije, boljšega upravljanja tokov po celotni OV, drugačni politiki zalog in iskanju novih alternativnih virov.