Starost pnevmatik

Nekateri vozniki ne želijo kupiti pnevmatik, ki so bile proizvedene leto ali dve nazaj. Kot razlog navajajo, da so takšne pnevmatike prestare za uporabo. Toda dejstvo je, da ni zaslediti znanstvenih oziroma tehničnih podatkov, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma določali specifično maksimalno starostno mejo za nove nerabljene pnevmatike za potniška in lahka tovorna vozila. Pri tem je seveda pomembno, da je bila pnevmatika ves čas skladiščena v primernih pogojih.

Na izpostavljeno sporno vprašanje glede življenjske dobe pnevmatik so odreagirali tudi strokovne gumarske revije, nacionalna združenja distributerjev oziroma vulkanizerjev v največjih evropskih državah ter tudi proizvajalci avtomobilskih pnevmatik. Vsi opozarjajo, da avtomobilske pnevmatike niso pokvarljivo blago – skupno njihovim odgovorom je, da prav vsi poudarjajo pomen pogojev, v katerih se avtomobilske pnevmatike hranijo, in načel vzdrževanja pnevmatik. Mnogi potrošniki pa poleg strokovnih priporočil želijo odgovor najti tudi v raznih nacionalnih zakonodajah, uzancah oziroma drugih uradnih dokumentih, kjer »iščejo« priporočila o skrajnem roku od datuma proizvodnje, v katerem mora biti avtomobilska pnevmatika prodana. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najpogostejših in največkrat uporabljenih priporočil različnih združenj.

Svetovno združenje proizvajalcev avtoplaščev in platišč (European Tyre and Rim Technical Organization, ETRTO) v svoji uradni publikaciji navaja priporočila glede hranjenja pnevmatik, zračnic in ščitnikov. Dokument sicer nima zakonske veljave, v praksi pa njegovim napotkom lahko sledimo brez zadržkov. Priporočila ne opredeljujejo končnega roka, v katerem mora biti pnevmatika prodana, govori pa o njihovi pravilni hrambi, da le-ti obdržijo svoje lastnosti. Pravilno hranjenje med drugim zagotavlja zaščito pred visoko temperaturo oziroma pred prevelikimi temperaturnimi nihanji, vlažnostjo, ozonom, UV-žarki, olji in agresivnimi kemikalijami.

Evropske države

Časovno opredeljenost skrajnega roka, v katerem se pnevmatike razumejo kot nove (v primeru ustreznega skladiščenja) in se kot take lahko prodajajo, najdete na primer v uzancah BS AU 50 iz Velike Britanije. Te navajajo, da je pnevmatika lahko stara šest let, njihovo nacionalno združenje distributerjev avtoplaščev NTDA pa govori o petih letih od dneva proizvodnje.

Zveza nemške gumarske industrije, Zveza industrije avtoplaščev in Združenje vulkanizerjev Nemčije navajajo, da so pnevmatike nove, če so stare do pet let. Zanimivo je, da dokumenti omenjenih organizacij ne govorijo o tem, da se pnevmatike po preteku omenjenih obdobij ne morejo več prodajati oziroma da so neuporabne, temveč navajajo, da jih morajo pred prodajo oziroma uporabo pregledati strokovnjaki oziroma se mora pridobiti mnenje proizvajalca.

Uradni dokument koncerna Goodyear pravi naslednje:

• Pnevmatike in njihovi sestavni deli so zasnovani tako, da vzdržijo delovanje visokih sil, obremenitev, izpostavljenost sončni svetlobi in obratovalnim temperaturam celo življenjsko dobo pnevmatike. Da bi pnevmatike dlje obdržale svoje lastnosti, so njihove komponente proizvedene z optimiziranimi mešanicami voskov, antioksidantov in antiozonatov.
• Skladiščene in uporabljane pnevmatike ohranjajo ustrezne lastnosti, če so pravilno vzdrževane, niso bile predmet slabega ravnanja in so bile hranjene v ustreznih skladiščnih pogojih.

Najpomembnejše je ustrezno hranjenje

Ustrezno hranjene pnevmatike torej obdržijo svoje prvotne lastnosti. Opozoriti pa velja, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo le-te seveda spreminjajo zaradi počasne, vendar stalne obrabe oz. manjšanja globine kanalov v dezenu tekalne plasti. Nekatere lastnosti se s časom poslabšajo, medtem ko se druge izboljšajo. Npr.: odpor proti akvaplaningu in odpor proti obrabi na mokrem se v splošnem zmanjšata, medtem ko se vodljivost na suhem in stopnja obrabe optimizirata. Glede na obrabo pnevmatik na vozilu bodo vozniki prilagodili vožnjo po zdravi presoji.