Sodelovanje v logističnih verigah prinese 10 do 20 odstotkov prihrankov

G. Richard Terme, na kongresu ste spregovorili o sodelovanju »Fjord friends« med proizvajalci krme za losose Cargill in Skretting na Norveškem. Predstavili ste primer dobre prakse. Povejte nam več o tem.

Gre za sodelovanje med konkurenti, kar ni nekaj zelo običajnega. Oba konkurirava na Norveškem in odločila sva se, da si deliva odhodno dostavo – iz naših tovarn do naše stranke, kar se odvija z ladjo. Zato uporabljamo isto plovilo, da bi optimizirali svoj ogljični odtis in povečali učinkovitost. Za to pravzaprav gre pri logistični koordinaciji oziroma sodelovanju.

Kakšna je vaša vloga pri tem projektu?

Sem del enega od teh podjetij – Cargilla. In sem vodilni v globalni dobavni verigi za Cargill. Torej sem eden od druščine. Dejansko pa smo v sodelovanju s konkurentom Skrettingom začutili potrebo po tretji skrbniški stranki v tej zgodbi, po vlogi skrbnika, torej podjetja, ki ga imenujemo svetovalec. Pomagajo nam zagotoviti, da gradimo postopke in mehanizme, ki so v skladu z zakonodajo in proti monopolno zakonodajo o konkurenci.

Torej gre za tretjo objektivno stranko, ki ni vpletena v nobeno od teh dveh podjetij.

Tako je. Če smo natančni, imamo pravzaprav štiri stranke. Imamo Skretting in Cargill, ki sodelujeta v oskrbovalni verigi. Potem imamo nevtralnega koordinatorja, to je Trevita. In končno imamo logističnega operaterja, tistega, ki je lastnik plovila in izvaja storitve, to je norveško podjetje IVAC.

Ali je bilo težko sprejeti to zamisel za sodelovanje s konkurenčnim podjetjem, ali je šlo gladko ali so bile kakšne težave?

Ko vstopite v tako sodelovanje, se morate soočiti s spremembami. Na vse spremembe, ki se dogajajo, in tiste, ki šele prihajajo, se morate odzvati in biti pripravljeni. Imeli smo tak prelomni dogodek leta 2012, ko se je proizvajalec lososa odločil zgraditi lastno tovarno krme. Velik del krmne dejavnosti je izginil s trga, ker je šlo za vertikalno integracijo. In to je sprožilo našo dolgo analizo, da smo ugotovili, kako lahko optimiziramo naš ogljični odtis. In to je bil začetek tega sodelovanja.

Torej je bil manjši ogljični odtis glavni cilj?

Da, vsekakor. Potreba po večji učinkovitosti z vidika uporabe sredstev je bila vsekakor izhodišče tega

Kako ste se odločili za sodelovanje s konkurenco? 

Izhodišče je bilo torej to, recimo temu, preoblikovanje trga leta 2012. Sledil je dogovor, ki je vključeval logističnega ponudnika – prevoznika, nevtralnega koordinatorja, ter Skretting in Cargill. Podpisan je bil leta 2019, tako da si lahko izračunate, da že pet let poskušamo najti optimalen model, preiskujemo in razpravljamo, da bi končno imeli pravi model sodelovanja.

Kako velik zagon je bil za vas covid, ruska kriza, vojna? So to dejavniki, ki vplivajo na takšno odločitev?

Pravzaprav ne. Veste, trg krme za losose na Norveškem je poseben. Seveda pridobivamo izdelke z vsega sveta kot surovino. Toda v bistvu nas je spodbudila tržna dinamika, naša odločitev je bila povezana z dogajanjem na trgu.

Kaj pa podatki, ki si jih izmenjujete s konkurenti?

Dejstvo je, da moramo zgraditi med našimi podatki tako imenovani kitajski zid, ker smo konkurenti. Ločiti moramo med tem, kar je komercialno občutljivo, informacijami, ki jih ne želimo deliti in kaj lahko delimo s konkurenti. In ravno zato imamo v skupnosti nevtralnega koordinatorja. Pomagajo nam. Imajo pregled na vse. In tako so oni tisti, ki nas z našimi odvetniki vodijo, da zagotovimo, da je to, kar delimo, mogoče deliti in da ne kršimo zakonodaje. S tega vidika imamo torej pregled nad tem, kar je povezano z našim poslom in našo dejavnostjo. Kot Cargill nimamo nobenega pogleda na to, kaj počne Skretting. In velja tudi obratno.

Ali obstaja kaj, kar bi zdaj po petih letih naredili drugače?

To je dobro vprašanje. Veste, vedno se lahko ozremo nazaj in rečemo, da bi lahko bili hitrejši. Mislim pa, da takšen projekt sodelovanja potrebuje čas, da dozori. Morate imeti usklajenost ljudi. Zagotoviti morate, da je faktor zaupanja, o katerem je tekla razprava na seji, zame nekaj, kar je v tem primeru absolutno obvezno. In za gradnjo je potreben čas.

Kakšni so bili prihranki?

Mi kot podjetje ne komuniciramo informacij o varčevanju. Lahko pa vam povem, da je bil eden od ciljev združevanja in usklajevanja zmanjšati naš ogljični odtis in po petih letih nam je lani uspelo zmanjšati odtis za 20 %. Tu mislim na obe podjetji.

Torej zdaj govorimo o odtisu ladje, ki je prevaža vaš skupni tovor?

Vsekakor. Če torej pogledamo emisije CO₂ po tonah, je zmanjšanje 20-odstotno.

Kako dolga je ta pot, po kateri pluje ladja?

Spremenljivo je. Po nalaganju lahko traja do pet dni, da se vrne. Torej ne gre za eno samo dostavo, ampak za večstopenjsko dostavo. Torej ladja, recimo, naloži 1.000, 1.500 ton in se nato večkrat ustavi v različnih ribogojnicah na morju.

Ali obstaja način, da spremenite to pogodbo ali pa iz nje izstopite? 

To je dogovor. Seveda imamo možnost, da izstopimo. Obstaja mehanizem, ki nam to omogoča. Toda, to zagotovo ni tisto, kar želimo početi. Zelo pozitivno gledamo na to sodelovanje. Verjamemo, da je to pravi korak. Naša ideja je, da še poglobimo svoje sodelovanje, če je to mogoče.

Kaj je torej dobrega pri tem modelu?

Dobro je, da ima naše sodelovanje zelo pozitiven učinek na ogljični odtis. To je zato, ker imamo boljšo izkoriščenost ladje. Tako imamo na koncu tudi prihranek, ki se kaže v boljši izkoriščenosi plovila. In zadnji pozitivni učinek je, da ponujmo priložnost logističnemu ponudniku. 

Ali predlagate, da gre tudi Slovenija na tako pot sodelovanja? Mogoče bi ga bilo pri nas teže doseči, kot na Norveškem.

Vse začne pri ljudeh, pri povezavi in faktorju zaupanja. Pogovori so povezani z avtoriteto in z zaupanjem. Podjetja, ki gredo v tako sodelovanje, se morajo zavedati, kaj se dogaja. Vedeti morajo, katere podatke lahko delijo, česa ne.

Ali vam je norveška vlada pri tem pomagala, vas podpirala?

Nič ni bilo subvencionirano ali kakorkoli drugače podprto s strani vlade. Toda ena od stvari, ki smo jo želeli narediti, je bila, da se oblast zaveda, kaj počnemo. Tako smo jim predstavili projekt, ga pojasnili in so ga podprli.

Kako ocenjujete logistični kongres?

Tu sem bil prvič. Mislim, da je tema, ki sem jo predstavil, popolnoma relevantna in popolnoma na mestu. Če pogledam temo, smo razpravljali o trendu za prihodnost in o tem, kaj sledi, mislim, da je logistično sodelovanje popolna agenda.