»Puščamo dobre sledi«

Skrb za varnost vseh v prodajnih in drugih verigah

Zdenka Konda, direktorica GS1 Slovenija, je na dogodku poudarila: »Če v preskrbovalnih verigah zagotovimo vse pogoje za sledljivost, zagotovimo varnost. Gre za varnost vseh, ki so vključeni v prodajne verige – od pridelovalcev, proizvajalcev, distributerjev, trgovcev in na koncu potrošnikov. To je seveda najbolj očitno pri prehranskih izdelkih, saj če pride do kontaminacije živil, so lahko posledice tudi katastrofalne.«

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da vsako leto približno 600 milijonov ljudi – kar ena desetina svetovnega prebivalstva – zboli, ker zaužijejo onesnaženo hrano, od tega jih okoli 420.000 tudi umre. V zadnjem desetletju so se na vsaki celini pojavili izbruhi resnih bolezni, ki se prenašajo s hrano. Onesnaževala poleg tega škodujejo storilnosti, dobičku in ugledu. Za prehransko industrijo ZDA velja ocena, da lahko kontaminirana hrana povzroči za 55,5 milijarde dolarjev stroškov zaradi odpoklica živil različnih znamk.

»Ob tem pa je sledljivost izrednega pomena za vse gospodarske sektorje. Samo predstavljajmo si, da nihče ne bi vedel, kod in kam potujejo izdelki po svetu; da banke ne bi vedele, kje se gibljejo njihove pošiljke gotovine; da zdravniki ne bi vedeli, katera zdravila je pacient že zaužil. Zato v neodvisni in nepridobitni organizaciji GS1 Slovenija vedno znova poudarjamo, da je treba posebno pozornost nameniti označevanju prodajnih enot, kakovostnim podatkom ter sledljivosti. Sledljivost namreč pomeni varnost,« pravi Zdenka Konda.

Sledljivost je zmožnost ugotoviti, kje se nahaja posamezna logistična enota in kaj se je z njo dogajalo v celotni preskrbovalni verigi. Zato je za izvajanje sledljivosti treba zagotoviti povezavo med fizičnim tokom dobrin in tokom podatkov, ki se nanašajo na dobrine. »Izzivi so vse zahtevnejši. Soočamo se z vse večjo potrebo po transparentnosti in preglednosti verig, saj vsi partnerji v njih zahtevajo hitre, točne in popolne informacije, ki so brez težav dostopne v sistemih sledljivosti,« je še izpostavila direktorica GS1 Slovenija Zdenka Konda. 

Preprečevanje afer: Sledljivost mora v prehranski verigi dobiti večjo težo

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v RS Igor Hrovatič poudarja, da je zagotavljanje sledljivosti nujni ukrep v prehranski verigi. »Srečujemo se z raznimi prehranskimi aferami, predvsem s tujimi prehranskimi proizvodi. Med drugim ugotavljamo, da do škandalov pride zaradi nezadostne sledljivosti v celotni preskrbovalni verigi,« poudarja varuh in dodaja: »Sledljivost in označevanje morata v prehranski verigi dobiti večjo težo. Sledljivost mora postati sistemski ukrep, kajti zgolj kot kurativni ukrep ne zadošča.« Pri tem mora sledljivost po njegovem zasledovati več ciljev, kot sta informiranje potrošnikov in preprečevanje zlorab, hkrati pa mora ves proces služiti tudi kot baza podatkov, odločevalcem pa bi morala služiti za načrtovanje politik.

Sledljivost na spletnih tržnicah: Najpomembnejši so podatki

Strokovnjakinji iz GS1 UK Monica Bird in Lorna Leaver sta razkrili, da bo do leta 2022 že 70 % vseh spletnih transakcij potekalo preko spletnih tržnic (»marketplaces«). »Najpomembnejši so podatki, kajti podatki povezujejo prodajalce in potrošnike. Poskrbite, da bodo vaši podatki o izdelkih popolni in natančni, saj bodo na ta način kot vaš digitalni prodajni asistent,« sta poudarili vsem tistim, ki prodajajo preko spletnih tržnicah – takih je tudi v Sloveniji vedno več. Dodali pa sta, da imajo prodajalci različne produkte in zmogljivosti, zato morajo najti zanje primerne spletne tržnice. Ocenjuje se (v tem trenutku, kajti številke se skorajda dnevno spreminjajo), da v EU deluje okoli 7000 spletnih tržnic (vključujoč maloprodajo, storitve, vsebino, finance itd.). »Globalna trgovinska številka izdelka (GTIN) omogoča digitalnega dvojčka fizičnega proizvoda, ki zagotavlja, da potrošniki najdejo, primerjajo in kupijo proizvod, ki ga želijo oziroma pričakujejo,« pravi Lorna Leaver. 

Strokovnjakinji iz GS1 UK Monica Bird in Lorna Leaver

Sledi standardov v logistiki, industriji in trgovini

Aljaž Kovač, produktni vodja za logistične rešitve v Intereuropi, se je osredotočil na oskrbovalne verige, saj se vzpostavljajo različni poslovni modeli, ki pa morajo zagotavljati transparentnost, učinkovitost, informacijsko podprtost in seveda integriranost poslovnih procesov med partnerji v verigi. »Sledljivost surovine oziroma končnih izdelkov v vseh gospodarskih panogah postaja čedalje bolj pomembna. Pri sledenju so trenutno najnaprednejši predvsem živilska in farmacevtska industrija, ker ju je v to prisilila zakonodaja. Sledljivost postaja pomembnejša tudi v vseh tistih podjetjih, ki si želijo zagotoviti boljši nadzor nad proizvodnimi in logističnimi sistemi. Nekatera podjetja pa pravzaprav nimajo izbire, ker so jih v sledljivost 'prisili' njihovi poslovni partnerji,« pove Kovač. Ob tem doda, da podjetja v vpeljavo sistemov sledenja po drugi strani 'silijo' boljši nadzor nad stroški, boljša odzivnost, zmanjšanje napak in s tem reklamacij ter možnost zagotavljanja sledljivosti posameznega izdelka skozi celotno oskrbovalno verigo preko posebne kode, imenovane zaporedna koda zabojnika (SSCC). »Če pa želimo izkoristiti prednosti omenjene kode, je potrebno v proces vključiti tudi računalniško izmenjavo podatkov med vsemi akterji v oskrbovalni verigi,« je še pristavil Kovač. 

Aljaž Kovač, produktni vodja za logistične rešitve v Intereuropi

Mag. Dragan Marić, regionalni vodja transporta v Sportini Bled je predstavil sledenje pošiljk (Track&Trace) v tem podjetju. Sportina Bled ima svoje dobavitelje v Aziji (Kitajska, Indija, Vietnam, Bangladeš, ...) in v Evropi (Nemčija, Poljska, Italija, Francija, Portugalska, Danska, ...), kupce ali trgovine pa v 12 evropskih državah: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Italija, Avstrija, Romunija, Bolgarija, Severna Makedonija, Kosovo, Črna Gora in Albanija. »Optimizacija dela oskrbovalne verige v podjetju je zelo odvisna od kakovostnih in pravočasnih informacij o fizičnem toku pošiljk. Program 'Sledenje pošiljk' v povezavi s centralnim informacijskim sistemom ERP daje vsem zaposlenim kot tudi dobaviteljem in kupcem ustrezno orodje za pravilno odločanje, s čimer povečuje konkurenčno prednost podjetja Sportina Bled,« pojasnjuje Marić. In doda: »V 21. stoletju, s trenutnim tempom življenja in pri trenutnih pričakovanjih kupcev – da morajo biti izdelki na prodajni polici točno takrat, ko si to zamislijo, in da morajo biti seveda to tudi 'ta pravi' artikli, ki so jim všeč – si ne moremo več zamisliti poslovanje podjetja, ki ne bi obvladovalo svojih logističnih tokov in ki ne bi imelo vpogleda v sledljivost in trenutne statuse svojih pošiljk«. Pristavil je, da je vprašanje, kako pravilno, učinkovito in na konkurenčni način zagotoviti pravočasne dostave ustreznih proizvodov na določeno prodajno mest, vsakodnevna naloga oddelka logistike. 

Mag. Dragan Marić, regionalni vodja transporta v Sportini Bled

Marjan Kralj, direktor družbe Kvint, je predstavil primer dobre prakse v podjetjih skupine Kovis, pravi, da so podjetja v večini primerov prisiljena v uvedbo sledljivosti zaradi zahtev kupcev. »Za ta zahteven projekt se sama odločijo redko in ga brez ustrezne informacijske podpore ne morejo uresničiti,« pravi. Po drugi strani pa so koristi sledljivosti očitne – omogoča vitko proizvodnjo, korake v smeri digitalizacije in industrije 4.0 oziroma je stranski produkt teh trendov, zato je za sodobna podjetja, ki so konkurenčna na globalnem trgu, vzpostavitev sledljivost samoumevna. »Zanje to ni strošek, ampak investicija,« pravi Kralj. 

Sledljivost v okolju in naš ogljični odtis 

Dr. Tjaša Pogačar, raziskovalka in asistentka na Biotehniški fakulteti,

Dr. Tjaša Pogačar, raziskovalka in asistentka na Biotehniški fakulteti, docentka s področja klimatologije, poučuje in raziskuje področje agro- in biometeorologije, klimatologije ter podnebnih sprememb, na Dnevu GS1 Slovenija pa je predavala o podnebnih spremembah in ogljičnemu odtisu, ki ga puščamo za seboj. Odtis, ki ga puščamo ljudje, je velik: po eni strani zaradi vedno večjega števila ljudi na svetu, po drugi strani pa zaradi spremenjenega načina življenja v zadnjih 200 letih. »Linearni gospodarski model ni trajnosten. Pri odpadkih in ločevanju smo problematiko do neke mere naslovili, vse ostalo pa bi še morali prenesti v koncept krožnega gospodarstva,« poudarja. Obstajajo različni modeli, kako oceniti odtis (ogljični, ekološki, vodni, materialni, glede na življenjski krog) proizvoda ali storitve. »Iz teh sledi lažje določimo, kaj je v živ krogu nekega proizvoda pomembno. Vidimo, kje porabimo največ energije denimo, in pri tem ukrepamo,« pojasnjuje Pogačarjeva. Pri mobilnih telefonih je pomembno, da se zaradi vgrajenih surovin stare naprave reciklira – zato, ker nove naprave lahko izdelamo z uporabo starih surovin. Pri hladilnikih denimo pa je dobro, da starega, ki nam stoji in potroši veliko energije, zamenjajo z varčnejšim. Pri energijskem odtisu hrane denimo sama pridelava prispeva polovico energije, še drugo polovico pa prispevajo transport, pakiranje, shranjevanje doma ter kuhanje. 

Podelili 66 certifikatov

Potem ko je GS1 Slovenija pred dvema letom podpisala pismo o nameri sodelovanja z več slovenskimi izobraževalnimi ustanovami – sodelovanje sedaj poteka že z 22 – institucijami znanja – je v letošnjem letu podelila 66 certifikatov GS1 stopnje 1 ‘Razume standarde GS1’. Certifikate je danes na Dnevu GS1 Slovenija slovesno v roke prejemnikom izročila dr. Mateja Podlogar, vodja projektov GDSN in izobraževanja. »Prakso iz gospodarstva je treba v čim večji meri prenesti v učilnice. V program certificiranja pa poleg dijakov, študentov in predavateljev vključujemo tudi zaposlene iz gospodarstva. Vzporedno nastaja seznam mentorjev iz gospodarstva in predavateljev,« je dejala Podlogarjeva.

Zbrano je generalni sekretarki ZPMS Bredi Krašna (desno) predala direktorica GS1 Slovenija Zdenka Konda (levo).

Ker so na jubilejnim dogodkom želeli pustiti tudi zelo konkretno dobro sled, so Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) podarili šolske potrebščine, knjige in didaktične igrače, ki so jih zbrali v GS1 Slovenija, v akciji pa so se pridružili udeleženci današnjega dogodka. Zbrano je generalni sekretarki ZPMS Bredi Krašna predala direktorica GS1 Slovenija Zdenka Konda.

GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima okoli 3300 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za:
 identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC),
 črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID),
 izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS).

www.gs1si.org