Prihajajoči izzivi logistike

Naj si bo logistika zadnjega kilometra usmerjena na B2C segment (dostava fizičnim kupcem) ali na B2B (dostava pravnim osebam) so zahteve podobne, in sicer visoka odzivnost, sledljivost, točnost, varnost in seveda cenovna konkurenčnost. Logistična in dostavna podjetja se srečujejo z izzivi, ki jih narekuje globalni trg in so tudi posledica pandemije covid-19. Več nakupovanja preko spleta, drobljenje nakupa in odzivnost so le nekateri od vzvodov, ki narekujejo prilagajanja logističnih in trgovskih podjetij.

Vloga logistike zadnjega kilometra ali prevoza zadnjega kilometra (angl. last mile logistics) je prevoz oz. dostava blaga od distribucijskega skladišča do končnega odjemalca. Gre za prevoz do vrat. Značilnost tega transportno-logističnega procesa je dostava z enim vozilom na več naslovov, če imamo razpršeno dostavo. Obseg blaga, velikost pošiljk, število odjemalcev, velikost območja dostave so le nekateri faktorji, ki krojijo oblikovanje strategije dostave. 

Izzivi in zakaj so stroški zadnjega kilometra visoki

Stroški dostave zadnjega kilometra lahko predstavljajo tudi več kot 35 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi več kot 50 odstotkov celotnih logističnih stroškov izdelka. Zaradi visokega deleža stroškov se logistiki zadnjega kilometra posveča veliko pozornosti. Skuša se optimizirati celoten proces, pri čemer pa moramo biti pozorni, da s prihrankom na stroških ne ohromimo izvedbe prevoza. Najpogosteje se to odraža z daljšimi dostavnimi časi ali pomanjkanjem sledljivosti pošiljkam.

Visoke stroške prevoza zadnjega kilometra narekuje nizka povprečna hitrost dostave, ki se izvaja po cesti. Poraba goriva je visoka, saj se dostave najpogosteje opravljajo v mestih z zgoščenim prometom, zastoji itn. Bolj kot želimo zapolniti tovorni prostor vozila, več dostav na različna mesta je treba opraviti, s tem pa se poveča možnost izgube časa zaradi zastojev, ovir na cesti itn. Pri dostavah B2C je treba upoštevati tudi dejavnike dosegljivosti prejemnikov pošiljk ali celo morda nezmožnost prevzema pošiljk. Razlogov je lahko več, in sicer nepravočasno obveščanje prejemnika, njegova odsotnost, napačni kontaktni podatki ali naslov. Pri dostavah B2B se lahko pojavljajo daljše čakalne vrste in zamude, če gre za večja podjetja.

Z vidika proizvodnih ali trgovskih podjetij, katerih dejavnost temelji na dostavi do vrat, se stroški dostave povečujejo tudi zaradi vračil izdelkov. Po raziskavah v ZDA se 20 odstotkov izdelkov kupljenih preko spleta vrača proizvajalcu ali trgovskemu podjetju. Posledično se stroški logistike zadnjega kilometra povečujejo. Takšne izdelke je treba prevzeti, prepeljati v zbirno skladišče, evidentirati, skladiščiti, znova označiti za prevoz.

Stroški dostave zadnjega kilometra predstavljajo 30 pa tudi več kot 50 odstotkov stroškov logistike izdelka. Narašča delež izdelkov kupljenih preko spleta, ki se vračajo trgovskim verigam ali proizvajalcem. V ZDA znaša ta delež visokih 20 odstotkov. Strošek logistike takšnega izdelka se poviša za 15 do 20 odstotkov.

Pričakovanja trga

Trg oz. uporabniki prevoza zadnjega kilometra postajajo vse bolj zahtevni. Pri Deloittu izpostavljajo pomembnost vidnosti pošiljke, stroškovno konkurenčnost, odzivnost na spremembe dostav in učinkovito planiranje dostav, da se podjetja izognejo zamudam ter prezasedenosti lastnih logističnih zmogljivosti. Poleg navedenih pričakovanj pa so želje vse bolj usmerjene v zeleno logistiko, s čim manj emisijami in višjo energijsko učinkovitostjo dostave pošiljk.

Po podatkih Parcelmonitorja kar 68 odstotkov kupcev, ki nakupujejo prek spleta, pričakuje hitro dostavo in kar 90 odstotkov kupcev pričakuje brezplačno dostavo, če je čas dostave okoli enega tedna. Za transportno logistična podjetja in trgovska podjetja je pomemben tudi podatek, da 84 odstotkov kupcev ne bi ponovilo nakupa preko istega trgovca ali dostavnega podjetja ob slabi izkušnji z dostavo naročenega artikla. Povečuje se tudi nezadovoljstvo s kupljenim izdelkom. The Wall Street Journal (WSJ) poroča, da se je obseg vrnjenih pošiljk s strani kupcev na trgu ZDA v letu 2020 okrepil kar za 70 odstotkov. Ob tem pa so se stroški logistike izdelka povišali za 15 do 20 odstotkov.

Skoraj tri četrtine kupcev, ki nakupujejo prek spleta ob nakupu, pričakuje hitro dostavo. Če je dostava daljša, pa kar 90 odstotkov kupcev pričakuje brezplačno dostavo. Mlajše generacije so pripravljene plačati 30 odstotkov višje stroške dostave, da se le-ta izvede čim hitreje in varno.

Prilaganje storitev prevoza zadnjega kilometra

Logistična in kurirska podjetja bodo morala slediti pričakovanjem trga. Čeprav so v preteklosti zaradi visokih stroškov in zastojev umikala lastna skladišča iz mestnih središč, se vse več podjetij znova odloča za gradnjo ali nakup skladišč bližje kupcem. S tem se lahko skrajšuje čas dostave, ki vključuje dostavo do 24 ur od nakupa. V skladu z raziskavo podjetja McKinsey & Co. so namreč nove generacije veliko bolj nagnjene k hitrim nakupom. Milenijci (generacija rojena ob vstopu v novo tisočletje) naj bi bili pripravljeni plačati za dostavo višje vrednosti (hitrost in varnost) tudi do 30 odstotkov višjo ceno. Temu trendu sledijo pri Amazonu, saj poročilo WSJ izpostavlja, da podjetje razmišlja o nakupu več manjših trgovskih podjetij, ki imajo poslovalnice v centrih mest po vseh ZDA, da bi jih spremenilo v dostavne centre. Naložba naj bi bila cenejša kot gradnja t. i. satelitskih skladišč v mestnih jedrih.

Prilagajanja so tudi predvidena pri izvedbi dostav. Po navedbi Diste je prisoten trend notranje izvedbe prevozov (insourcing), kar je v nasprotju s pred desetletjem in več postavljenimi strategijami iskanja zunanjih izvajalcev dostavnih prevozov. Poleg nakupa in upravljanja lastnega voznega parka je poudarek na profilih zaposlenih oseb. Z neosebnim nakupovanjem preko spleta se namreč izgublja osebni stik s kupcem. Prav tako ni celovite povratne informacije o zadovoljstvu kupca. Dostavna podjetja tako načrtujejo zaposlovanje dostavljavcev, ki bi bilo istočasno tudi tržniki. Gre za višji profil zaposlenega, ki bi vzdrževal stik s kupcem, poizvedoval o njegovem zadovoljstvu z nakupom, storitvijo in nadalje tržil produkte podjetja.

Na drugi strani pa imamo pričakovanja določene skupine kupcev, ki si želi brezstičnega sprejema pošiljk kot posledica pandemije covid-19. Po raziskavah Salesforce naj bi bilo v ZDA kar 40 odstotkov takšnih kupcev. Tako je treba razvijati mrežo paketomatov, ki tem zahtevam delno zadosti. Predvsem pa so pomembne e-rešitve, kot je elektronsko plačevanje, e-račun in elektronsko potrdilo o dostavi (e-POD).

Omeniti je treba tudi zeleno ozaveščanje kupcev. Kupci naj bi bili odzivni na storitve, ki zagotavljajo okolju prijaznejšo dostavno storitev. V ospredje se uvrščajo rešitve, kot je uporaba električnih dostavnih vozil, reciklirana embalaža in materiali, odvoz embalaže in zagotavljanje recikliranja.

Droni in dostavljalni (ro)boti z avtonomnim delovanjem so nekoliko bolj oddaljena prihodnost. Podjetja testirajo njihovo uporabnost, vendar pa bo treba do bolj množične uporabe še nekoliko počakati. Potrebne bodo usklajene regulative, pridobitve ustreznih dovoljenj na državni in lokalni ravni. Bo pa to zagotovo tehnologija prihodnosti pri izvedbi učinkovitega prevoza zadnjega kilometra.