Prevozniki pozivajo k pohitritvi postopkov pri zaposlovanju tujcev

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je uvodoma izpostavil, da se sektor spopada z velikim deficitom voznikov. »Marsikatero podjetje zato ne more opravljati poslov tekoče. Zelo pomembno je, da najdemo rešitev tudi za čezmejno delo. Imeli smo sicer interventni zakon za delavce, ki delajo v Sloveniji, ki se je izkazal za učinkovitega. Delavca smo takoj zaposlili, potem smo urejali dokumente. Podobno rešitev bi želeli tudi za delavce, ki opravljajo čezmejno delo oz. mednarodne prevoze,« je pojasnil Pišek in dodal, da je zelo težko pridobiti kader z Balkana, tisti, ki pa so pripravljeni priti, pa obupajo v tem času, ko prevozniki pridobivajo delovna dovoljenja. Vmes, po besedah Piška, že najdejo delo v Nemčiji in drugih državah.

Prevozniki so prepričani, da bi po vzoru Nemčije in Madžarske lahko tudi v Sloveniji pohitrili pridobivanje voznikov iz tretjih držav z izrednimi ukrepi, voznik tujec iz tretjih držav bi tako pridobil enotno dovoljenje najkasneje v 15 dneh. Da pomanjkanje kadra občutijo tudi druge panoge in da bilo treba sprejeti interventni zakon, dokler ne pride do sistemskega, pa je poudaril Blaž Cvar, predsednik OZS. 

Milan Slokar z GZS pa je dejal, da se prevozniki iskanja voznikov sedaj lotevajo na način, da njihovi vozniki pripeljejo kadre. »Največji problem je, da šele po 4 mesecih ugotovimo, ali je ta voznik primeren za mednarodni transport. Dajte nam možnost, da človeka zaposlimo, potem pa v 3-4 mesecih priskrbimo vse dokumente. V tem času pa bomo tudi mi ugotovili, ali je ta zaposlen primeren za naše delovno mesto. Nemčija in Italija že imata takšno prakso. Glavni problem je, da mi človeka dobimo, pa ga ne moremo zaposliti, dokler nimamo dokumentov,« je pozval Slokar.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da vsako administrativno breme ni nujno tudi ovira. »Mi pokrivamo tudi upravne enote. S strani MJU skrbimo, da upravne enote delajo karseda tekoče,« je pojasnil. Trbič verjame, da bo digitalizacija zagotovo pospešila postopke. Obenem pa bodo na ministrstvu naredili tudi analizo interventnega zakona. Slednji sicer ni prinesel rešitve za podjetja, ki opravljajo mednarodne prevoze, saj tujci brez izdanega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ne smejo izvajati dela v drugi EU državi.

Tina Heferle, državna sekretarka na MNZ,  pa je pojasnila, da je ministrstvo za notranje zadeve skrbnik zakona o tujcih. »Pristojni smo za varnostni in sistemski vidik, naša zakonodaja mora biti v skladu z evropskimi regulativami. Skupaj z MJU smo sodelovali pri skrajšanju postopkov na upravnih enotah. Naša prioriteta je, da se postopki na upravnih enotah skrajšajo,« je pojasnila. 

Prioriteta je še vedno kader z Balkana

Generalna direktorica Zavoda RS zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc pa je pojasnila, da je med delovno aktivnimi v Sloveniji trenutno 16 odstotkov tujcev. »Tudi v balkanski bazen se vračajo delavci iz Nemčije in Avstrije. Kar se tiče interventnega zakona, ga mi ocenjujemo za učinkovitega. Delavci so začeli legalno delati takoj in niso delali na črno,« je pojasnila in dodala, da je primarni bazen za nas še vedno balkanski bazen. »Sporazum o sodelovanju imamo tako z Bosno kot s Srbijo. Zanimiv je tudi bazen držav s Kavkaza,« je menila. Problem pri zaposlovanju tujcev pa Barbo Škerbinc vidi tudi v tem, da je treba tem ljudem zagotoviti stanovanje, znati morajo slovensko, zlasti v Ljubljani pa je po besedah direktorice zavoda težko zagotavljati bivanjske pogoje, saj so cene najemnih stanovanj izjemno visoke. 

»Poklic voznika je deficitaren, velik del tujcev voznikov prihaja iz Pakistana, Indije in Filipinov,« pa je pojasnila Anka Rode z Zavoda RS za zaposlovanje, ki obenem meni, da bi bila najhitrejša rešitev pri zaposlovanju tujcev posodobitev ZUP-a, pri čemer bi se upravni postopki pohitrili za vse deficitarne poklice.

Pišek je dejal, da mora država nujno vzpostaviti migracijsko politiko. »Potrebujemo kampuse v tujih državah, da v Slovenijo pripeljemo prave kadre. Selekcijo moramo narediti že v izvornih državah, ne pa, da k nam pridejo delavci, ki ne znajo sedeti za volanom,« je predlagal Pišek.

Vodja sektorja za cestni promet Tanja Kocjančič na Ministrstvu za infrastrukturo pa je dejala, da je bilo z vidika prevoznikov na tem področju storjeno premalo. »Predlagam, da se ustanovi medresorska delovna skupina. Postopek je namreč dolg, vključenih je več resorjev,« je menila Kocjančič.

Ob robu sestanka so udeleženci sklenili, da se ustanovi medresorska skupina MNZ, MDDSD, MJU, MZI, ZRSZ ter GZS in OZS z namenom pospešitve zaposlovanja tujcev voznikov v cestnem prometu.