Preboj prvega predora Mlinarji

Predori, ki jih gradijo na novi progi, imajo poleg inženirskih oznak (od T1 do T8) imena, ki so jih dobili po naselbinskih ali ledinskih imenih območij, na katerih so zgrajeni. T7 oziroma predor Mlinarji je dobil svoje ime po zaselku Mlinarji v  bližini. Predor Mlinarji bo dolg 1.154 metrov, turški izvajalec del na izkopu predora nad Osapsko dolino, Yapı Merkezi, pa je prvih 500 metrov predorske kalote izkopal v sredini februarja. Predor Mlinarji bo zgrajen v enocevni izvedbi, na sredini bo imel tudi prečno stransko servisno oziroma ubežno cev dolžine 165 metrov. Gradi se z napadnega mesta s koprske strani. Izkop predora se je začel v septembru 2021, pri gradnji pa se tako kot v drugih predorih drugega tira uporablja tehnologija NATM (takoimenovana Nova avstrijska metoda), to je metoda kopanja in ne vrtanja.

Predsednik uprave 2TDK Pavle Hevka je v svojem nagovoru izpostavil, da je bila ocenjena vrednost za izvedbo del do te točke sedem milijonov evrov, dela pa so bila izvedena za sedemsto tisoč evrov manj. »Po predoru Mlinarji in po vseh naslednjih, ki mu sledijo, bomo v Slovenijo pripeljali več razvoja in blagostanja za vse nas. Izvrstna logistika je zaradi geografskega položaja Slovenije naša naravna danost, pravzaprav naše naravno bogastvo. Nekaj, kar smemo in moramo izkoristiti v dobro naše dežele in vseh naših prebivalcev. Študija ekonomistov dr. Mastena in dr. Groznika dokazuje, da bi Slovenija brez drugega tira do leta 2055 izgubila med dvema in tremi milijardami dodane vrednosti. Zato je današnji dan, današnji preboj predora Mlinarji tako zelo pomemben in je zato dober razlog za veselje in optimizem,« je v nagovoru še poudaril predsednik uprave 2TDK Pavle Hevka, ki se je obenem ob več kot 5 kilometrih izkopanih predorskih cevi na celotni trasi drugega tira zahvalil vsem sodelujočem pri projektu.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen predora Mlinarji. Kot je povedal, drugi tir pomeni odpiranje ozkega grla na delu evropske železniške povezave z Jadranskim morjem, s tem pa bo zagotovljena dolgoročna zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji in posledično povečanje konkurenčnosti gospodarstva naše države. »Prevozniki tovora bodo imeli nižje stroške, na cestah bo manj tovornjakov in zato manj zastojev, projekt pa bo imel pozitivne učinke tudi za Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Nemčijo in druge zaledne države,« je dejal in dodal, da je gradnja drugega tira zahteven projekt, ki poteka po težavnem terenu, speljan skozi sedem predorov in prek treh viaduktov, »zato terja izkušeno in učinkovito gradbeno operativo ter hkrati usklajeno sodelovanje vseh deležnikov pri tem projektu.« Minister Bojan Kumer je še dejal, da bo Ministrstvo za infrastrukturo v okviru svojih pristojnosti budno spremljalo ta projekt, »predvsem s stališča racionalnosti, učinkovitosti in transparentnosti.« »Moja želja je, da pri gradnji ne bi bilo kakšnih zapletov in še posebej ne delovnih nesreč,« je nagovor zaključil minister.

Adil Karaismailoğlu, turški minister za promet in infrastrukturo, je v slavnostnem nagovoru povedal, da so odnosi med Slovenijo in Turčijo dobri in da rezultate teh dobrih odnosov vidimo tudi ob sodelovanju pri različnih projektih, med njimi tudi infrastrukturnih. »Turška podjetja so v Evropi prevzela izgradnjo veliko cest, mostov, železniške infrastrukture in ponosen sem, da so naša podjetja dobila za gradnjo tako pomemben in obsežen gradbeni projekt, kot je drugi tir,« je povedal turški minister, ki je dodal, da je izjemno zadovoljen z uspešno realizacijo izkopa predora Mlinarji. »Izkop predora je bil načrtovan v 370 dneh, delo pa je bilo opravljeno v 266 dneh, kar je najboljši dokaz usklajenega delovanja naših podjetij – tako turških kot slovenskih,« je še dejal minister, ki je zatrdil, da bo projekt izgradnje drugega tira končan pravočasno.  Turški minister je v svojem nagovoru izpostavil še pomen baltiško-jadranskega železniškega koridorja  in vlogo Slovenije, ki bo lahko tudi z dokončanim projektom drugega tira postala pomemben logistični center.

Kristjan Mugerli, direktor Kolektor CPG, je spomnil, da »smo že ob zadnjem srečanju, ob pričetku kopanja prvih predorov, poudarili, da nas čaka zahtevna in naporna pot, saj je izgradnja drugega tira projekt, ki s seboj prinaša ogromno izzivov.« »Hkrati smo se zavedali, da za gradnjo najzahtevnejšega in največjega infrastrukturnega projekta pri nas, samo vnema in zagon ne bosta dovolj. Sodelovanje vseh udeležencev pri gradnji, strokovni kader in ekipno delo, pa so razlogi, da lahko danes, ob preboju prvega predora in izkopanih prek pet kilometrov, ponosno pokažemo naš skupen napredek,« je ob tem še povedal Mugerli.

Başar Arioğlu, predsednik upravnega odbora Yapi Merkezi, turškega izvajalca del, je v nagovoru dejal, da se v podjetju zavedajo, kako pomembno je za slovensko gospodarstvo, da projekt izgradnje drugega tira dokončamo v roku. »S to zavestjo v bitki s časom ter s skrbnim ravnanjem varujemo tudi svetovno znana naravna bogastva Slovenije,« je ob tem povedal in nadaljeval: »Vedno uporabljamo najvišje standarde varnosti pri delu, hkrati pa delamo z dolgotrajnimi, kakovostnimi materiali in kakovostno izdelavo, tako da bo delo, ki ga opravljamo, služilo slovenskemu narodu še stoletja.«  »Upam, da je zaključek izkopa T7 pred predvidenim datumom dokaz pomena, ki ga pripisujemo projektu in truda, ki smo ga vložili,« je še poudaril. Prav tako je dejal, da podjetje Yapi Merkezi Slovenijo jemlje kot svojo drugo domovino in novo središče. »Na Slovenijo ne gledamo kot na državo, kjer bomo realizirali enkraten projekt. Naše novo podjetje, ki smo ga ustanovili v Sloveniji, bo odslej naše glavno središče delovanja po vsej Evropi. Za delo, ki ga opravljamo po svetu, bomo odslej več dobavljali s slovenskega trga in prispevali h gospodarstvu in zaposlovanju v Sloveniji. Poleg tega načrtujemo nove podvige po vsej Evropi in Afriki, in to v povezavi s slovenskimi partnerstvi,« je še dejal predsednik upravnega odbora Yapi Merkezi.

Dogodek je poleg slavnostnih nagovorov obogatil tudi kulturni program s pevko Saško Lendero in turško plesno skupino. Ob samem preboju v tunelu, pa je predajo darila s simbolično košaro dobrot in cvetja z vodjo gradnje opravila županja občine Divača Alenka Štrucl Dovžan, ki je hkrati tudi botra kipca sv. Barbare.