Intermodalna povezava Intereurope med Koprom in Beogradom
26.11.2024 Intereuropa predstavlja novo redno železniško povezavo, ki povezuje strateško pomembno pristanišče Koper s terminalom...
V sredo, 27. 3., se je pričel enajsti logistični kongres, ki se, tako kot vsa leta do zdaj, loteva aktualnih tem in evropskih trendov v logistiki.
Kot opiše predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula, je tudi letos program logističnega kongresa tak, ki diktira trende na tem področju in gleda v prihodnost. Rdeča nit vsega pa je sodelovanje. Kakšni pa so bili začetki kongresa pred enajstimi leti?
Zgodba je zelo zanimiva. Ko smo pred dvanajstimi leti začeli s temi kongresi, je bilo obdobje nekakšne kongresne inflacije. Bilo je veliko kongresov na isto ali podobno temo, zato je bilo udeležencev vse manj, pa tudi kakovost dogodkov je padala. Takrat smo bili še organizirani v sklopu združenja za poslovno logistiko, promet in transport. Leto dni prej je naš kongres odpadel, Planet GV, ki je organiziral logistično konferenco v Portorožu, pa je prav tako razmišljal, da bi konferenco odpovedal, ker so imeli samo 50 prijavljenih udeležencev. Takrat smo se dogovorili z družbo Planet GV, da smo logistični kongres organizirali skupaj, kasneje pa smo organizacijo v celoti prevzeli v Slovenskem logističnem združenju. Odločili smo se, da se bomo osredotočili na svoje člane in njihove potrebe in v enajstih letih se je ta odločitev potrdila kot pravilna. Dogodek uspešno raste iz leta v leto. Če se je prvega kongresa leta 2012 udeležilo 130 članov, nas je bilo lani že 500, letos se kongresa udeležuje 600 gostov. S kongresom smo se selili iz Portoroža, na Laško in spet v Portorož, ki je zdaj stalnica. Trudimo se, da gostje izvedo veliko zanimivega in novega in da se tudi zabavajo. Naš kongres slovi po dobrem počutju udeležencev.
Vaši kongresi slovijo tudi po močni udeležbi tujih predavateljev. Kako vam to uspeva?
Naši cilji so ambiciozni že od samega začetka. Močno zaupanje članov Slovenskega logističnega združenja v organizacijo kongresa predstavlja veliko obvezo in našo zavezo, da orjemo ledino in s predavanji tujih strokovnjakov predstavljamo in določamo trende razvoja logistike v Sloveniji in v celotni jugovzhodni regiji. Še posebej smo ponosni, da se od samega začetka, že enajst let, kongresa udeležujejo tuji strokovnjaki, ki predstavljajo več kot polovico vseh predavateljev. Veseli smo tudi podpore Evropskega logističnega združenja, v sklopu katerega se tudi naše Slovensko logistično združenje vse bolj uveljavlja. Najpomembnejši pa je podatek, da slovenski logisti ocenjujejo kongres kot pozitiven, saj se kar 80 odstotkov udeležencev vsako leto vrača.
V zadnjih letih pa se osredotočate predvsem na jugo vzhodno regijo. Zakaj?
Res je. V zadnjem času se osredotočamo v širšo jugovzhodno regijo. Naš cilj je, da povežemo vse deležnike – gospodarstvo, proizvodnjo, trgovce, logiste in prevoznike, da spodbudimo sodelovanje, dogovarjanje in izmenjavo dobrih praks. In prav logistični kongres je odlično mesto za to. Sam že vsa leta poudarjam pomembnost sodelovanja, ne le v Sloveniji, ampak v vsej regiji in Evropi. Le to nas lahko pripelje do novih rešitev in rezultatov. Pospeševanju sodelovanja so zato namenjene tudi teme letošnjega kongresa.
Vsebinskih tem pa je letos veliko.
Teme letošnjega kongresa so še posebej pomembne, saj so usmerjene v prihodnost, v perspektive do leta 2030. Zanimajo nas trendi in smeri razvoja. Seveda ne gre brez zagonskih podjetij, ki jih je v Sloveniji tudi na področju logistike precej. Osredotočeni smo na tehnične novosti in predvsem na predstavitev in izmenjavo izkušenj dobrih praks. Kot rečeno, pa je sodelovanje in povezovanje temeljna paradigma vsakokratnega logističnega kongresa. Tudi letos je tako.
Kaj pa umetna inteligenca? Zdi se, da je rdeča nit vseh strokovnih pogovorov.
Vsekakor je umetna inteligenca pomembna tema tudi na našem kongresu, vendar ne v smislu popularnega Chat GPT-ja ali jezikovnega prevajalnika, pač pa umetna inteligenca, ki služi boljši optimizaciji v logistiki. Tudi na tem področju bo kongres predstavil nekaj dobrih praks tako iz Slovenije kot iz tujine.
Kaj pa je novega v proizvodnji in v zagonskih podjetjih?
Rdeča nit naših predstavitev drugi dan kongresa bodo avtomatizacija in robotizacija v logistiki in proizvodnji. Tudi dva osrednja plenuma bosta namenjena proizvodnji, prvi se bo ukvarjal z vpeljavo sistemov za spremljanje in upravljanje proizvodnje - MES. Tema je namenjena predvsem proizvodnim podjetjem, ki velikokrat ne znajo izbrati pravilne programske opreme, da bi učinkovito upravljali z logistiko. Glavni plenum pa bo iskal in ponudil odgovore na vprašanja, kaj lahko globalni ponudniki logističnih storitev ponudijo in dobijo v naši regiji, po sistemu One stop shop – vse na enem mestu.
Podjetja v Sloveniji čaka še ena bistvena novost – letno poročanje o uresničevanju trajnostnih ciljev. Kakšen zalogaj bo to za logistična podjetja?
Ob povezovanju celotne regije, Slovenije, Hrvaške in Srbije, se je pokazalo, da postaja trajnost velik izziv tako z vidika naročnikov kot ponudnikov, zato bomo eno od okroglih miz na kongresu posvetili tudi ESG standardom in trajnostni problematiki, ki nas bo v prihodnje še zelo zaposlovala. Prav je, da smo pravočasno pripravljeni na spremembe, ki prihajajo. Logistični kongres je dobra priložnost za to.