Kdo je v letu 2021 prodal največ gospodarskih vozil?

V letu 2021 je bilo prvič registriranih 1.889 tovornjakov, 1.734 prikolic, 8.929 dostavnikov in 101 novi avtobus. Če številke primerjamo s predlanskimi, ugotovimo, da so čisto vsi segmenti beležili več kot 40-odstotno rast.

Prodaja tovornjakov zrasla za skoraj 42 odstotkov

Prodajalci tovornih vozil so z lanskim letom lahko zadovoljni – vsi so beležili najmanj dvomestne številke rasti – pri tem je absolutni zmagovalec Ford Trucks s kar 284-odstotnim povečanjem. To je seveda pričakovano, saj se še vedno uveljavljajo na trgu in so se s 13 vozil predlani, dvignili na letno številko petdesetih tovornjakov. Prvo mesto še naprej zaseda MAN s četrtinskim tržnim deležem in skupno skoraj petsto vozili. Mercedes-Benz je s 53-odstotno rastjo povečal prodajo več od povprečja v tem segmentu in drži drugo mesto na lestvici, a zaostanek za prvim je več kot sto vozil. Tesno za njim je tretji Volvo Trucks, s 336 registriranimi vozili so rasli manj od trga, podobno pa se je zgodilo tudi četrti Scanii.

Peto mesto ohranja DAF z najmanjšo rastjo od vseh – prodajo so povečali za dobrih 17 odstotkov, a v letošnje leto vstopajo s povsem novo generacijo težkih tovornjakov, kar bi se lahko pozitivno odrazilo tudi na letošnji prodaji. Veliko rast sta zabeležila še šesti Renault Trucks – ki je predlansko prodajo skoraj podvojil, ter sedmi Iveco, pri katerem je bilo povečanje skoraj 70-odstotno.

Več kot sto avtobusov

Avtobusni segment, ki je predlani utrpel največji udarec zaradi pandemije korone, se prav tako počasi pobira – izmed vseh segmentov so zabeležili največjo rast, ta je znašala dobrih 71 odstotkov, skupno število prvič registriranih novih avtobusov pa je spet preseglo sto enot, a to je še vedno daleč od rekordnega leta 2019, ko je bilo registriranih 196 novih avtobusov. Na vrhu lestvice ni nič novega – Mercedes-Benz je suvereno prvi in pri tem še vedno ohranja več kot petdesetodstotni tržni delež. Močno se je popravil MAN, ki se je vrnil na drugo mesto s skupno 19 avtobusi, kar predstavlja skoraj 19 odstotkov trga, tretji je Iveco s 14 avtobusi in 14-odsotnim deležem. Največja rast prodaje je bila v segmentu velikih avtobusov, medtem ko je prodaja mini in midi avtobusov stabilna in podobna predlanskim številkam.

Večja rast prodaje prikolic kot tovornjakov

Zaostanek prodaje prikolic v primerjavi s tovornjaki v preteklih letih se je letos obrnil – če so prevozniki pretekla leta nekoliko počasneje obnavljali vozni park prikolic, so lani to nadoknadili. Več kot 48-odstotna rast je pripeljala do skupne številke 1.734 novih prikolic, kar je le dobrih sto manj, kot je bilo tovornjakov. Tudi proizvajalci prikolic pa se trenutno soočajo s težavo zagotoviti dovolj kapacitet, kot jih zahteva trg.

S 405 prikolicami in točno stotimi več kot predlani, je prvi Schmitz Cargobull, njihov tržni delež ostaja pri približno četrtini celotnega trga. Na drugo mesto se je dvignil Krone, njihova rast je bila več kot 71-odstotna, s 348 prikolicami so si povečali tudi tržni delež na več kot dvajset odstotkov. Schwarzmüller je z 285 prikolicami leto končal na tretjem mestu, četrti Kögel pa je, od vodilnih treh, zrastel največ – s kar 143 odstotki rasti so se povsem približali tretjemu mestu. Skupni delež prvih štirih znamk presega tri četrtine celotnega trga. Tudi glavnina drugih znamk je lani beležila velike rasti, večinoma več od povprečja. Prvi slovenski proizvajalec na lestvici je na sedmem mestu HTT iz Kostela s 25 enotami.

Več dostavnikov kot pred korono

Potem ko je segment dostavnikov že predlani beležil najmanjši padec prodaje, se je lani, s skoraj 41-odstotno rastjo, že dvignil tudi čez prodajne številke iz leta 2019. Le 71 vozil je zmanjkalo, da bi skupno število prvič registriranih vozil preseglo številko devet tisoč.

Na prvem mestu z dobrimi dva tisoč petsto vozil in skoraj tretjinskim tržnim deležem z velikim naskokom ostaja Renault. Na drugo mesto se je povzpel Ford, a tu moramo omeniti, da smo med registracijami zaznali kar 557 vozil, ki so bila vsa registrirana po istem ključu – v zadnjih dveh ali treh dneh v mesecu in vsa na isti enoti – zato je zelo verjetno, da ti dostavniki niso dobili slovenskih kupcev. Če ta vozila odštejemo od skupne številke, bi se Ford uvrstil na sedmo mesto. Sledita Volkswagen – ta je eden redkih z manjšo prodajo kot lani, kar gre verjetno pripisati težavam z dobavami vozil, ter Peugeot.

Rast bi bila še večja

Rast številk v vseh segmentih je bila, glede na padec v zadnjih dveh letih, povsem pričakovana. Pri tem pa moramo dodati, da bi bile skupne številke zagotovo še višje, če proizvajalci ne bi imeli težav z dobavami komponent – zato se dobave številnih vozil zamikajo v letošnje leto. Povezano s tem pa drugo težavo predstavljajo omejene kvote vozil, ki so jih dobili slovenski zastopniki – saj povpraševanje po tovornih vozilih trenutno presega ponudbo, kar pa se odraža tako na cenah novih kot tudi rabljenih vozil.

LNG tovornjaki in električni dostavniki

V lanskem letu so velik preboj naredili tovornjaki s pogonom na utekočinjen zemeljski plin LNG, registriranih je bilo 28, kar je 250 odstotkov več kot leto prej. Pri dostavnikih se je povečalo tako število plinskih, ki pa jih je še vedno manj kot pred dvema letoma, kot število električnih – teh je bilo največ do sedaj – 67 vozil. A to še vedno ne dosega niti enega odstotka vseh, zato bi težko govorili o velikem navdušenju trga nad električnimi dostavniki. Pri avtobusih pa lani ni bilo niti enega električnega ali plinskega.