Izzivi podnebnih sprememb na infrastrukturo in transport

Forum o modri ekonomiji je združil ugledne govornike iz Slovenije in Italije, predstavnike političnih institucij, združenj zasebnega sektorja, podjetij in raziskovalnih centrov, ki so predstavili svoje raziskovalne dosežke in stališča o zahtevnih izzivih podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti ter obstoječih in potencialnih rešitvah za boljše upravljanje z vodami. 

Ni zelenega brez modrega

V uvodnem nagovoru je Giacomo Ricciotti, direktor ITA – Italian Trade Agency v Ljubljani, povedal da tokratni forum ni prvi na to temo, temveč je nadaljevanje prejšnjih pobud – spletnega foruma o infrastrukturi, ki je potekal leta 2020 in konference o modrem gospodarstvu leta 2022.

»Modro gospodarstvo je širok pojem, katerega najprimernejšo definicijo je podala Svetovna banka, ki pravi, da modro gospodarstvo pomeni trajnostno rabo oceanskih virov za gospodarsko rast in izboljšano kvaliteto ter delovna mesta ob ohranjanju zdravja oceanskega ekosistema. Gre torej za celovit koncept, ki vključuje več vidikov, vključno s pomorskim znanjem, infrastrukturo, gospodarstvom, pomorsko varnostjo in zaščito, pomorskimi povezavami in varstvom okolja. 

»Ni zelenega brez modrega« je stavek, ki ga pripisujejo Sylvii Earle, slavni morski biologinji in oceanografinji. Modro gospodarstvo je osrednjega pomena za zeleni ekosistem, saj oceani vplivajo na vse naravne cikle in so neposredno ali posredno povezani z vsemi gospodarskimi sektorji. Oceani proizvedejo do 80 odstotkov kisika, ki ga vdihavamo, medtem ko je preživetje velikega dela svetovnega prebivalstva odvisno od morske in obalne biotske raznovrstnosti,« je povedal g. Ricciotti.

Udeležence konference je nagovoril tudi veleposlanik Italije v Sloveniji, Giuseppe Cavagna, ki je poudaril pomen tovrstnih strokovnih srečanj ter uspešno sodelovanje med Italijo in Slovenijo pri ublažitvi vplivov klimatskih sprememb, še posebno v Severnem Jadranu. Na koncu uvodnega dela je v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor zbrane nagovorila tudi državna sekretarka, dr. Lidija Kegljevič Zagorc. 

Pomen meritev, opazovanja in analitičnih projekcij

Kako pomembni so stroka in njeni izsledki pri dolgoročnem načrtovanju upravljanja z vodnimi viri in razvojem urbanih območij v obalnih regijah sta v nadaljevanju strokovnega dela foruma predstavila predstavnika raziskovalnih inštitucij univerz v Sloveniji in Italiji. Prof. Primož Banovec, iz Vodno gospodarskega inštituta pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je iz analitičnih primerov projekcij dviga morske gladine v tem stoletju in izračunu potencialnih škod na urbanih območjih slovenske obale opozoril na nujnost takojšnjega ukrepanja pri načrtovanju vseh posegov v naravo in urbana območja na obali. V tem kontekstu je še posebej poudaril skrb za načrtovanje infrastrukture, kot je na primer vodovodno omrežje, transportne poti in energetika. 

V nadaljevanju se mu je pridružil prof. Michele Greco iz Univerze Basilicata v južni Italiji, kjer se podobno kot slovenski kolegi, ukvarjajo z meritvami in projekcijo dviga morske gladine na območju celotnega Sredozemlja. Na osnovi meritev, analiz in vremenskih napovedi, tako na ravni evropskega projekta razvijajo sistem zgodnjih opozoril dviga morske gladine in nepredvidenih naravnih pojavov, imenovan SAVEMEDCOASTS. Pri tem je še posebej izpostavil občutljivost severnega Jadrana na primeru ogroženosti celotnega predela Beneške lagune. Ob koncu sta se oba predavatelja strinjala, da čeprav se ne poznata in še nista sodelovala, sta prišla do enakih rezultatov in zaključkov, kar samo še potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri izzivih globalnih klimatskih sprememb. 

Pravočasno in usklajeno sodelovanje vseh strok

Beatrice Majone, članica uprave združenja OICE - Italijanske inženirske, arhitekturne in tehnične ekonomsko svetovalne organizacije iz Italije, se je v svojem predavanju navezala na oba predhodnika in poudarila pomen pravilnega načrtovanja urbanih območjih s sodelovanjem urbanistov, arhitektov in inženirjev z lokalnimi skupnostmi. V boju proti zmanjšanju škode ob naravnih nesrečah je pomembno vključiti vse deležnike. Tako pri načrtovanju kmetijskih površin kot tudi urbanih naselij, urejanju vodotokov in načrtovanju kanalizacijskega sistema z upoštevanjem pretokov ob ekstremnih ujmah. 

Voda je vir življenja

Da voda ni samo težava naravnih nesreč, ampak je kot pitni vir pomembna za življenje, so skozi praktične primere predstavili udeleženci okrogle mize o upravljanju vodnih virov in infrastrukture v kriznih situacijah. Tako smo lahko videli primer operativnega načrta povezovanja različnih vodnih omrežij v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer se več kot 1, 2 milijona prebivalcev oskrbuje iz 536 izvorov pitne vode in kjer so se ob nedavnih poplavah pokazale pomanjkljivosti za nemoteno oskrbo s čisto pitno vodo. Zanimiv je bil tudi primer čezmejnega sodelovanja dveh vodovodnih sistemov Italije in Slovenije, kjer sta se fizično povezala Tržaški vodovod Acquedotto G. Randaccio in Rižanski vodovod iz Kopra. 

Primeri nedavnih poplav v Italiji in Slovenji

Kako uničujoča in nepredvidljiva je moč narave in vode, smo lahko videli tudi na dveh primerih ekstremih poplav, ki so doletele Slovenijo in severno Italijo. Prof. Armando Brath iz Univerze v Bologni je predstavil katastrofalne poplave in posledice v maju 2023, kjer so imeli nekateri ukrepi, kot na primer usmerjanje in kontrolirano razlitje poplavnih vod, pozitivni učinek, za razliko od drugih, kjer niso bile upoštevane zahteve stroke po načrtovanju in izvajanju protipoplavnih ukrepov. 

Ervin Vivoda iz Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji pa je na primeru lanskih poplav v Sloveniji izpostavil vlogo učinkovitosti državnih mehanizmov pri hitri pomoči prizadetim, oceni škode in hitri finančni pomoči pri obnovi poškodovanih objektov in infrastrukture. 

Odgovornost gospodarstva

Pomen modre ekonomije za gospodarstvo je iz svoje perspektive predstavil tudi Massimo Deandreis, generalni direktor, SRM Raziskovalnega centra za ekonomske študije, skupine Banka Intesa Sanpaolo, ki izvaja raziskovalno dejavnost na področjih logistično-pristaniškega in energetskega sektorja. Predsednik uprave banke Intesa Sanpaolo v Sloveniji, Luigi Fuzio je poudaril velik pomen in odgovornost sodelovanja s pomorsko logističnim sektorjem ter priložnosti za Slovenijo, ki z Luko Koper in izgradnjo drugega tira postaja pomemben strateški sektor za celotno državo. 

Poslovno konferenco o modri ekonomiji je zaključila okrogla miza, ki jo je vodil Jurij Giacomelli, predsednik Italijansko-slovenskega foruma, na temo preprečevanja in ublažitve izginjanja biotske raznovrstnosti v morju. Govorniki, znanstveniki iz inštitutov in predstavniki nevladnih organizacij, so poudarili pomen sodelovanja vseh vpletenih v proces ohranjanja živih organizmov v morju, tako znanstvenikov kot tudi gospodarstva in politike upravljanja naravnih virov. 

Ob zaključku konference o modrem gospodarstvu so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da so podnebne spremembe dejstvo in da bo treba na vseh ravneh, od meddržavnih, državnih do lokalnih, slediti ukrepom za ublažitev in preprečevanje nevarnosti ob povečanih hidroloških pojavih, še posebej na obalnih območjih kjer je dvigovanje morske gladine dejstvo, ki se mu dolgoročno ne bo mogoče izogniti.