Dinamično na področju upravljanja brezpilotnih zrakoplovov

V mesecu juniju je pozvala deležnike k oddaji predlogov za izdelavo strategije razvoja področja brezpilotnega delovanja zrakoplovov 2.0. Nekatere evropske države planirajo velike investicije v razvoj uporabe dronov v gospodarstvu, saj Evropa pričakuje pomemben doprinos pri okrevanju gospodarstev po koncu epidemije.

Operater brezpilotnega zrakoplova je fizična ali pravna oseba. Oseba mora imeti opravljen izpit, ki je brezplačen in je v Sloveniji v izvedbi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. Pravna oseba ima lahko zaposlenih več upravljalcev dronov, vendar mora vsak posameznik imeti opravljen izpit. V novi zakonodaji je opredeljeno prehodno obdobje veljavnosti potrdil oziroma dovoljenj za izvajanje letalske dejavnosti do najkasneje 1. 1. 2022. Spreminjajo se geografska območja sistemov brezpilotnih zrakoplovov glede na kategorije in radije okrog področij nedovoljenih letov. Nadzor nad izvajanjem določb uredbe izvajata tudi policija in občinsko redarstvo, ki ugotavljata morebitne prekrške. Pilot, ki nima opravljenega tečaja usposabljanja in preverjanja teoretičnega znanja, se kaznuje z globo 400 evrov, če pa pridobljenega dokazila nima pri sebi ob upravljanju drona, je predpisana globa v višini 200 evrov.

EU z novim paketom pravil upravljanja brezpilotnih zrakoplovov

V začetku aprila je Evropska komisija sprejela nov paket predpisov, ki urejajo letenje v U-zračnem področju letenja. Gre za tri predpise, ki oblikujejo pogoje za delovanje brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplovov s posadko ter uvajajo nove storitve za operaterje zrakoplovov. Omogočeno bo izvajanje kompleksnejših storitev in na večje razdalje. Še posebej je to pomembno za preobremenjeno območje letenja pod 120 m višine in v nevidnem polju. Usklajevanje delovanja brezpilotnih plovil in zrakoplovov s posadko je zelo pomembno zaradi preprečevanja trkov ter za omilitev drugih tveganj upravljanja brezpilotnih zrakoplovov.

Novi predpisi bodo stopili v veljavo januarja 2023. V vmesnem času bodo pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA – European Union Aviation Safety Agency) pripravili tehnične specifikacije za implementacijo pravil. Poudarek je na komunikaciji med brezpilotnimi zrakoplovi in zrakoplovi s posadko ter kako dinamično spremljati obremenjenost področij letenja. Izpostavljeno je tudi področje učinkovite komunikacije med deležniki pri začasnem zaprtju določenih con letenja.

Poleg sprejetega novega paketa predpisov pa Evropska komisija ocenjuje potrebo po prilagajanju predpisov gospodarskim potrebam evropskega trga in za hitrejše oživljanje gospodarstev v poepidemiološkem obdobju. Tako so v mesecu juniju (do 2. julija) zbirali predloge za novo strategijo uporabe dronov 2.0 (Drone strategy 2.0), ki naj bi temeljila na digitalizaciji in avtomatizaciji procesov. Predlogi bodo obravnavani pri oblikovanju nadaljnjih možnih smernic razvoja uporabe brezpilotnih zrakoplovov v EU.

Poljska – dober primer investiranja v sisteme brezpilotnih zrakoplovov

Nekatere evropske države so napovedale visoka vlaganja v sisteme brezpilotnih zrakoplovov. Mednje spada tudi Poljska, ki je v nacionalni program okrevanja gospodarstva vključila kar 164 mio EUR sredstev za razvoj področja. Investicije so predvidene za projekte proizvajalcev, pilotov, vladnih organizacij, zdravstvenih organizacij, raziskovalnih institucij itn. Več kot polovica sredstev bo namenjena nacionalni Agenciji za zračne storitve. Med investicije so že uvrščena sredstva za prilagajanje novim predpisom sprejetih s strani Evropske komisije v mesecu aprilu – izgradnja informacijsko-komunikacijskih orodij za komunikacijo med brezpilotnimi zrakoplovi in zrakoplovi s posadko.

Po podatkih Poljskega ekonomskega inštituta naj bi trg uporabe dronov v nacionalnem gospodarstvu v prihodnjih petih letih presegel 128 milijard evrov. Pri tem poudarjajo, da je treba za doseganje napovedanih pozitivnih učinkov brezpilotnega segmenta upravljanja plovil v zračnem prostoru izgraditi močne kompetenčne centre in združevati različne do sedaj zelo razpršene razvojne projekte.

Primeri razvoja uporabe dronov v EU

Po Evropi se neodvisno razvijajo različne rešitve uporabe brezpilotnih zrakoplovov, tako za gospodarske družbe kot za javni sektor npr. za hitro zdravstveno oskrbo. V Nemčiji so z droni vzpostavili povezavo med dvema tovarnama že v letu 2019. Tovarni sta oddaljeni 700 metrov. Ločujejo ju obremenjene prometnice in visoke stavbe. Za prevoz pošiljk med tovarnama po cesti je potrebnih 15 minut, medtem ko 9 kg težak dron potrebuje le 5 minut. Dron lahko prevaža do 2 kg tovora, kar je v skladu z zahtevo naročnika iz avtomobilske industrije. Kot poročajo pri Inside Unamnned Systems, je takšen način dostave tovornih pošiljk znižal stroške dostave za 20 odstotkov. Omejitev dostave je še vedno zahtevano vidno polje pilota.

Uporaba dronov je predvidena tudi za oskrbo ladij z rezervnimi deli. Med prvimi so takšen sistem razvili v nizozemskem pristanišču Rotterdam. Lani maja so z rezervnimi deli oskrbeli ladjo Pioneering Spirit. Pilotni preizkus naj bi bil uvod v razvoj upravljanja zračnega prostora nad pristaniščem. Poleg dostave blaga na ladje naj bi v pristanišču razvijali tudi druge možne storitve uporabe dronov (varnost, nadzor itn.), katerih pospešen razvoj pričakujejo z uporabo naprednejših tehnologij, ko upravljanje ne bo več zahtevano z vidim poljem pilota.

Prav tako na Nizozemskem so razvili uporabo dronov za zdravstveno oskrbo na daljavo. Konec lanskega leta so vzpostavili povezavo med bolnišnicama Isala Diaconessenhuis Meppel in Isala Ziekenhuis, ki sta oddaljeni 15 km. Prevoz z dronom je namenjen hitri dostavi oziroma izmenjavi zdravil, krvi in časovno občutljivih vzorcev. Običajna dostava po cesti zahteva 23 minut, ob zelo umirjenem prometu. Dostava z dronom pa 15 do 20 minut. Hitrost drona je do 75 km/h, ki pri premiku ustvarja zelo nizek nivo hrupa. Pot letenja je vnaprej določena in poteka po nenaseljenem območju, v skladu z veljavnimi predpisi.

Uporaba dronov za zdravstvene namene je razvita tudi na Švedskem. Droni naj bi bili v uporabi pri dostavi defibrilatorjev za oživljanje ljudi ob zastoju srca. Ob klicu na interventno številko 112 se sproži redni postopek odpreme reševalne enote, istočasno pa se odpremi dron z defibrilatorjem. Dron po prispetju na javljeno lokacijo ostane na višini 30 m in spusti defibrilator. S tem niso ogroženi ljudje prisotni na mestu nesreče, saj dron za dostavo ne potrebuje procesa spuščanja. 

Pošta Slovenije s prvim dronom

Tudi pri Pošti Slovenije razvijajo modele za dostavo nujnih pošiljk z brezpilotnimi zrakoplovi oziroma droni. Prvi poskusni let so izvedli pri dostavi pošiljke na Poštarski dom na Vršiču. Poskusni let so izvedli s podjetjem OneDrone in ElevonX, ki sodelujeta s Pošto Slovenije. Slovensko podjetje OneDrone je operater dronov najvišje kategorije. Start-up podjetje ElevonX pa je proizvajalec brezpilotnih zrakoplovov. Po poročanju Pošte Slovenije bodo v podjetju še naprej aktivno sodelovali pri razvoju sistemov brezpilotnih zrakoplovov in s tem tudi pri oblikovanju predpisov za uporabo le-teh v Sloveniji. Kot drugod po Evropi ostaja omejitev uporabe dronov v vidnem polju pilotov, vendar se postopoma, z razvojem digitalnih sistemov in avtomatizacije, pričakuje daljinsko vodenje, z oddaljenim nadzorom tudi zunaj vidnega polja pilota.