Avtoprevozniki bi investirali v male logistične centre

V ta namen je v dialogu z ministrstvom za infrastrukturo uspela doseči, da se je lani na vladni ravni oblikovala posebna delovna skupina za vzpostavitev malih logističnih centrov in v tem okviru tudi varovanih parkirišč za tovorna vozila. 

Kot ena od izhodiščnih strokovnih podlag pri uresničevanju tega cilja je bila Darsu naložena izdelava študije o potrebnih parkirnih površinah ter identificiranje možnih lokacij v neposredni bližini avtocestnih priključkov (na zemljiščih v lasti države ali družbe Dars). To študijo je Dars že opravil, njena splošna ugotovitev pa je, da imamo na omrežju avtocest in hitrih cest sicer dovolj parkirnih mest za tovorna vozila, vendar pa so ta dokaj razpršena po omrežju, bi pa bilo treba zagotoviti več parkirišč na štajerskem in primorskem kraku avtoceste. 

Nadalje študija ugotavlja, da bi bilo potrebno do leta 2040 ponuditi 1.200 dodatnih parkirnih mest, s tem da bi jih 300 pridobili z vzpostavitvijo zaznavanja zasedenosti parkirnih mest in s sistemom obveščanja voznikov o prostih parkirnih zmogljivostih, torej z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti. Zanimiva je tudi ocena, v kakšnem času bi bilo mogoče »pokriti« potrebe po parkirnih mestih. In sicer se domneva, da bi bilo mogoče na primorskem in pomurskem delu avtoceste oz. hitre ceste pridobiti dodatna parkirišča v približno petih letih, na štajerskem delu pa bi se ta proces podaljšal v srednjeročno obdobje.

Podatke o parkirnih potrebah in o potencialnih lokacijah za male logistične centre pa sta med svojimi člani zbrali tudi obe avtoprevozniški združenji. Na njun poziv po priglasitvi interesa za sodelovanje pri vzpostavitvi malih ali mikro logističnih centrov se je javilo kar okoli 80 močnejših avtoprevozniških podjetij, ki želijo s ponudbo lastnih lokacij nastopiti kot individualni investitorji.

Nabor lokacij, ki jih je v svoji študiji prepoznal Dars, in nabor lokacij, izhajajočih iz individualnega lastništva avtoprevoznikov, bo seveda v nadaljevanju deležen strokovne obdelave in selekcije pod okriljem ministrstva za infrastrukturo ter ministrstva za okolje in prostor. Po besedah predsednika sekcije za promet Petra Piška si bo sekcija prizadevala pomagati svojim članom s tem, da bi k financiranju teh naložb pridobila tudi ugodne kredite SID banke z 20 do 30 let dolgo odplačilno dobo.