60 let potniškega prometa na Brniku

Začetki so bili skromni, v letu 1964 je bilo prepeljanih 78.000 potnikov. Danes Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana predstavlja sodobno in učinkovito regionalno vstopno točko - stičišče priložnosti za posameznika, družbo ter širšo globalno skupnost. Častitljivi jubilej obeležuje v znamenju močne rasti potniškega prometa in uspešnega okrevanja po zahtevnem obdobju, v katerem je ob stečaju Adrie Airways ostalo brez največjega poslovnega partnerja in se ob pandemiji covida-19 spopadlo z nepredstavljivo izgubo prometa. Leto 2023 je ljubljansko letališče zaključilo s 30-odstotno letno rastjo števila potnikov - čezenj je potovalo več kot 1.270.000 potnikov. V poletnem voznem redu bo lete na 26 povezavah ponujalo 22 rednih letalskih prevoznikov.

V 60 letih je prek letališča potovalo več kot 47,7 milijonov potnikov, bilo zabeleženih več kot 1,1 milijona premikov letal in oskrbljenih približno 662 tisoč ton tovora. Kratka predstavitev zgodovine s poudarki iz razvoja družbe, prometa in letališke infrastrukture je na voljo na koncu tega sporočila.

Veliko investicij

Upravljavec letališča je skozi šest desetletij nenehno skrbel za razvoj letališke infrastrukture, izboljševal kakovost svojih storitev in trajno povečeval število potnikov na letališču. Med prioritetami Fraporta Slovenija je okrevanje potniškega prometa na ravni, kot smo jih beležili pred epidemijo ter povečevanje letalske povezljivosti Slovenije. Z naložbami v razvoj letališke infrastrukture ter zagotavljanjem kakovostnih storitev podjetje skrbi, da se konkurenčnost ljubljanskega letališča nenehno povečuje. S tem krepi ekonomski učinek letališča ter utrjuje njegovo pozicijo v regiji. Fraport Slovenija je v letih 2014-2023, odkar je prevzel upravljanje osrednjega slovenskega letališča, v razvoj infrastrukture, IT in opreme investiral že 67 milijonov evrov, skoraj še enkrat toliko bo vložil do leta 2030, kar bo skupaj pomenilo okoli 130 milijonov evrov. Z novim terminalom, ki je predstavljal najbolj zajetno investicijo v zadnjih letih (23 milijonov evrov), se je ljubljansko letališče uvrstilo med moderna evropska letališča. Naslednji investicijski cikel je usmerjen v posodobitev in širitev letaliških manevrskih površin ter uresničevanje zelenega prehoda – do leta 2045 bo ljubljansko letališče postalo brezogljično letališče.

30-odstona rast potniškega prometa presegla napovedi

Leto 2023 je Letališče Ljubljana zaključilo z odlično, 30% rastjo potniškega prometa glede na 2022. Potniški terminal je zapolnil vrvež potnikov, kot ga je bilo letališče vajeno pred pandemijo. V javnem potniškem prometu je na letih do 23 rednih in 39 čarterskih destinacij potovalo skupaj več kot 1.270.000 potnikov. Največ jih je letelo v Istanbul, London, Frankfurt, Pariz in Zürich. Primerjava s predpandemskim letom 2019 pokaže, da so povezave v Istanbul, Pariz, Varšavo, Zürich, Tel Aviv, Beograd in Niš po številu potnikov že presegle takratno raven. Z več kot 151.000 potniki je na raven iz leta 2019 okreval tudi čarterski promet.

V poletnem voznem redu 26 destinacij, nove povezave v Rigo, Madrid in Kopenhagen

Trenutno v zimskem voznem redu, v katerem sta na voljo tudi dve novi destinaciji – Luksemburg in Skopje, lete na 18 destinacij ponuja 15 prevoznikov. Mreža letov se vztrajno krepi z novimi destinacijami in dodatnimi frekvencami na obstoječih linijah. V poletnem voznem redu, ki nastopi konec marca, bo z ljubljanskega letališča po napovedih letelo 22 rednih letalskih prevoznikov na vsaj 26 destinacij. Vzpostavljene bodo tri nove povezave. Najprej bo lete v Rigo konec aprila vzpostavil airBaltic, konec julija bo Iberia začela leteti v Madrid. Prevoznik Norwegian je napovedal novo povezavo v Kopenhagen. Po zimskem premoru se bosta vrnili povezavi Finnaira v Helsinke in Aegean Airlines v Atene. Preliminarne napovedi prevoznikov za letenje v prihodnji poletni sezoni kažejo na 10-odstotno povečanje frekvenc letov na rednih povezavah. V poletnem voznem redu bosta denimo na voljo tudi dva leta na dan v München, kar bo že konec marca dodatno izboljšalo povezljivost ljubljanskega letališča. Prevozniki v primerjavi z lansko poletno sezono napovedujejo pogostejše letenje tudi na povezavah v Beograd, Bruselj, London Heathrow, Pariz, Skopje, Varšavo in Zürich.

»Leto 2023 je prineslo preporod za ljubljansko letališče. Odlična 30-odstotna letna rast števila potnikov je znak, da je okrevanje prometa na pravi poti. Močno si prizadevamo, da mrežo letov spet vrnemo na raven pred epidemijo. Tudi letos bo ta dopolnjena z novimi destinacijami – Rigo, Kopenhagnom in Madridom, ter okrepljena z bolj pogostim letenjem na nekaterih linijah, tudi na najprometnejša evropska vozlišča. S tem se bo letalska povezljivost Slovenije s svetom znatno izboljšala. Veseli nas, da 60. obletnica delovanja letališča mineva v znamenju razmaha turizma, močne rasti prometa in vedno bolj pestre ponudbe letov. Dobri rezultati podpirajo izpolnjevanje naše obljube in vizije, da Letališče Ljubljana ponovno postane letališče prve izbire v regiji,« je o rezultatih preteklega leta in obeležitvi jubileja dejala poslovodna direktorica Fraporta Slovenija, dr. Babett Stapel.

Visok jubilej letališča spremlja priložnostna podoba s sloganom Letališče Ljubljana – stičišče priložnosti že 60 let. Številne zanimive vsebine, ki bodo osvetlile razvoj letališča skozi šest desetletij, si bo mogoče v naslednjih mesecih ogledati na spletnih kanalih Fraporta Slovenija in na letališču samem, v obliki videov in razstave. Oživele bodo v pripovedovanju pripadnih in srčnih ljudi, zaposlenih in upokojenih sodelavcev podjetja. Zvrstili se bodo tudi številni dogodki, namenjeni interni in poslovni javnosti ter potnikom in letališki skupnosti.

Kratka predstavitev zgodovine s poudarki iz razvoja družbe, prometa in letališke infrastrukture

1963–1990

Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je v tem obdobju imenoval Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways), je na ravno takrat odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodnega prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (1973), tovorni terminal (1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (1978). Obdobje po letu 1980 sta zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

1991–2000

Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče vendarle bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001–2010

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutilo tudi ljubljansko letališče. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let, so začeli z gradnjo hangarja za splošno letalstvo in ureditvijo ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. To leto je na nek način pomenilo prelomnico v razvoju prometa – ponudbo letov je prvič obogatil nizkocenovni prevoznik, britanski easyJet na liniji za London-Stansted. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo – prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad, temeljito prenovljene pa so bile tudi vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje.

2011-2023

Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. Vlada RS je družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo. Prelomnico v zgodovini letališča predstavlja prodaja podjetja nemškemu upravljavcu letališč Fraport AG, ki je leta 2014 podpisal pogodbo o nakupu 75,5 odstotkov delnic. V začetku 2015 je večinski lastnik, Fraport AG, pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. Pomemben korak za nadaljnji razvoj letališča je bil v letu 2016 začetek prestavitve odseka ceste mimo letališča. Družba Aerodrom Ljubljana se je leta 2017 preimenovala v Fraport Slovenija. Leto 2018 je ljubljansko letališče zaključilo z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.818.229. V 2019 je domači prevoznik Adria Airways objavil stečaj in prenehal z letenjem. Stekla so gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala. V 2020 je bila razglašena svetovna pandemija koronavirusa SARS-CoV-2, ki je ustavila svetovni potniški letalski promet. Popolna prepoved komercialnih letov je v slovenskem zračnem prostoru veljala dva meseca. Svetovni letalski potniški promet je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so jih sprejele države po vsem svetu, drastično upadel. Pandemija je tudi v letu 2021 hromila letalski potniški promet, letalski prevozniki so se začeli postopoma vračati na ljubljansko letališče. 1. julija 2021 je bil odprt nov potniški terminal. Z modernim objektom na 10.000 m2 je Fraport Slovenija uporabnikom ponudil višjo kakovost in večjo pestrost storitev ter boljše delovno okolje, ljubljansko letališče pa uvrstil med moderna evropska letališča. Septembra 2021 je nizkocenovni letalski prevoznik flydubai vzpostavil neposredno povezavo z Združenimi arabskimi emirati z leti v Dubaj. Ta je kot prva redna letalska linija z destinacijo izven Evrope od osamosvojitve Slovenije naprej pomenila svojevrstno prelomnico za razvoj prometa. Ob povečanju povpraševanja po oskrbi letalskih palet se je družba odločila investirati v nadgraditev objektov za oskrbo tovora in aprila 2023 odprla razširjen del tovornega terminala z nameščeno novo tehnološko opremo za učinkovitejši sprejem in odpremo blaga. V letu 2023 je Letališče Ljubljana prvič po letu 2019 spet pozdravilo milijontega potnika. Do konca leta je naštelo skupaj več kot 1.270.000 potnikov in zabeležilo 30-odsotno letno rast potniškega prometa.